Slovenski inštitut za standardizacijo

 

Navodilo o sprejemanju standardov

NAVODILO O POSTOPKU SPREJEMANJA SLOVENSKIH NACIONALNIH STANDARDOV IN DRUGIH DOKUMENTOV S PODROČJA SLOVENSKE NACIONALNE STANDARDIZACIJE

 

Na podlagi 15. člena zakona o standardizaciji in 25. člena statuta Slovenskega inštituta za standardizacijo (v nadaljevanju: inštitut) je upravni odbor inštituta na osmi seji dne 5. novembra 2002 in na dvajseti seji dne 26. oktobra 2005

sprejel

 

N A V O D I L O

o postopku sprejemanja slovenskih nacionalnih standardov in drugih dokumentov s področja slovenske nacionalne standardizacije


I. SPLOŠNA DOLOČILA

 

Navodilo ureja postopek pripravljanja, sprejemanja, izdajanja, vzdrževanja in razveljavljanja slovenskih nacionalnih standardov in drugih standardizacijskih dokumentov (tehničnih specifikacij, tehničnih poročil in vodil), njihovih dopolnil in popravkov ter določa pravila za njihovo označevanje.


1. člen

Splošne definicije (SIST EN 45020)

Normativni dokument je dokument, ki določa pravila, smernice ali značilnosti za dejavnosti ali njihove rezultate.

Standard je dokument, ki nastane s konsenzom in ga odobri priznani organ in ki določa pravila, smernice ali značilnosti za dejavnosti in njihove rezultate ter je namenjen za občo in večkratno uporabo in usmerjen v doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem področju.

Mednarodni standard je standard, ki ga sprejme mednarodna organizacija za standardizacijo oziroma mednarodna standardizacijska organizacija in je dosegljiv javnosti.

Evropski standard je standard, ki ga sprejme evropska organizacija za standardizacijo in je dosegljiv javnosti.

Nacionalni standard je standard, ki ga sprejme nacionalni organ za standarde in je dosegljiv javnosti.

Standardizacijski projekt je določena delovna postavka v standardizacijskem programu.

Osnutek standarda je predlagan standard, ki je splošno na voljo za pripombe, glasovanje ali odobritev.


Definicije slovenskih standardizacijskih dokumentov

Slovenski nacionalni standard je javna listina in normativni dokument, ki ga ob upoštevanju načel iz 4. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 59/99) in skladno s svojimi pravili sprejme inštitut in se označi s kratico SIST.

Tehnična specifikacija, SIST-TS, je normativni dokument, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati proizvod, proces ali storitev in ima nižji status od standarda.

Tehnično poročilo je informativni dokument, ki nudi informacije za trg.

Vodilo je informativni dokument, ki nudi informacije o delovanju sistema standardizacije.


Tehnična delovna telesa

Tehnična delovna telesa (v nadaljevanju: TDT) so telesa, ki izvajajo strokovne naloge v okviru inštituta. TDT so tehnični odbori - TC, projektne skupine – PG. TDT lahko po potrebi ustanovijo delovne skupine - WG. Njihovo ustanavljanje in delo ureja Poslovnik o ustanavljanju in načinu dela TDT.


2. člen

Standardizacijska načela

Načela, na katerih temelji slovenska nacionalna standardizacija (4. člen zakona o standardizaciji), so:

- pravica do prostovoljnega sodelovanja in prispevanja vseh zainteresiranih pri pripravi in sprejemanju slovenskih nacionalnih standardov ter prostovoljne uporabe slovenskih nacionalnih standardov;
- konsenz, ki pomeni načelno strinjanje pomembnega dela zainteresiranih o vsebini slovenskih nacionalnih standardov;
- preprečitev prevlade posameznih interesov nad skupnim interesom zainteresiranih;
- preglednost dela in javna dosegljivost slovenskih nacionalnih standardov;
- medsebojna usklajenost slovenskih nacionalnih standardov;
- upoštevanje doseženega stanja tehnike in pravil v mednarodni in evropski standardizaciji.


3. člen

Izdajanje standardov in drugih standardizacijskih dokumentov

Slovenski nacionalni standardi in drugi standardizacijski dokumenti se izdajajo kot posebne publikacije in so avtorsko delo v skladu z zakonom o avtorski in sorodnih pravicah, zakonom o standardizaciji in statutom inštituta. Razmnoževanje, predelava ali distribuiranje delov ali celote brez soglasja inštituta ni dovoljeno.


4. člen

Objava v glasilu inštituta

V glasilu inštituta se objavijo:

- javna obravnava osnutkov slovenskih nacionalnih standardov

- nove izdaje slovenskih nacionalnih standardov in drugih standardizacijskih dokumentov,
- razveljavitve slovenskih nacionalnih standardov in drugih standardizacijskih dokumentov,
- nove izdaje evropskih standardizacijskih dokumentov.


Metode priprave slovenskih standardov in drugih standardizacijskih dokumentov

 

5. člen

Slovenski nacionalni standard ali drugi standardizacijski dokument se lahko pripravi na podlagi izvirnega besedila ali na podlagi privzema mednarodnega, evropskega, tujega nacionalnega standarda ali drugih dokumentov s področja standardizacije. Metode privzema so:

- razglasitvena objava,
- ponatis,
- prevod.


6. člen

Razglasitvena objava

Objavi se razglasitvena objava, ki vsebuje:

- številko, naslov, mesec in leto razpoložljivosti privzetega dokumenta,
- izjavo, da ima privzeti dokument status slovenskega nacionalnega standardizacijskega
dokumenta,
- datum, od katerega ima privzeti dokument status slovenskega nacionalnega standardizacijskega
dokumenta.


7. člen

Ponatis

Privzeti dokument se ponatisne, doda se mu nacionalna naslovnica; dovoljeni so nacionalni predgovor in nacionalni dodatki.
Nacionalna naslovnica mora vsebovati vsaj oznako slovenskega nacionalnega standardizacijskega dokumenta, naslov, mesec in leto razpoložljivosti.


8. člen

Prevod

Prevodu dokumenta se doda nacionalna naslovnica, lahko se dodajo tudi nacionalni predgovor in nacionalni dodatki.

Nacionalna naslovnica mora vsebovati vsaj oznako slovenskega nacionalnega standardizacijskega dokumenta, naslov, mesec in leto razpoložljivosti.


9. člen

Jezik slovenskega standardizacijskega dokumenta

Slovenski nacionalni standardi in drugi standardizacijski dokumenti se lahko sprejmejo v slovenskem ali v tujem jeziku. Če obstaja tuji standardizacijski dokument, ki je bil podlaga za privzem, v več jezikih, so vsi enakovredni. Ob sporu pristojni strokovni svet oziroma pristojno TDT določi jezikovno različico, ki se uporabi.

Dokument, ki je prevod tujega standardizacijskega dokumenta, se lahko izda v enojezični ali večjezični obliki. Pri večjezični obliki veljajo besedila v vseh jezikih za izvirne, če ni v dokumentu posebej opredeljeno, katero besedilo se šteje za izvirno.

Poznejši prevod že privzetega mednarodnega, evropskega ali tujega nacionalnega standardizacijskega dokumenta ima isto referenčno oznako in datum sprejema kot že sprejeti slovenski standardizacijski dokument v tujem jeziku ter pomeni le jezikovno različico istega dokumenta.

Besedilo prevoda se obravnava in usklajuje v TDT. Lektoriranje se opravi v inštitutu, strokovna javnost pa se lahko pozove, da posreduje terminološke pripombe na prevod. Končno besedilo prevoda standardizacijskega dokumenta potrdi pristojno TDT.


10. člen

Določitev statusa standardizacijskega dokumenta

O izbiri statusa standardizacijskega dokumenta odloča pristojni strokovni svet oziroma pristojni TC.

Primeri:

- evropski predstandard ENV se lahko privzame kot slovenski nacionalni standard ali kot tehnična
specifikacija,
- harmonizacijski dokument HD se praviloma privzame kot slovenski nacionalni standard,
- vodilo (npr. ISO Guide ali CEN Guide) se praviloma privzame kot vodilo,
- tehnično poročilo (npr.ISO/TR ali CEN/TR) se praviloma privzame kot tehnično poročilo,
- tehnična specifikacija (npr.CEN/TS) se praviloma privzame kot tehnična specifikacija.

Obstoj standardizacijskih dokumentov, ki jih izdajajo mednarodne in evropske organizacije za standardizacijo, kot so: CWA (CEN Workshop Agreement), PAS (Publicly Available Specification), ITA (Industry Technical Agreement), TTA (Technology Trends Assessmen) in ISP (International Standardized Profile), se lahko objavi v glasilu inštituta. O njihovem morebitnem privzemu in statusu odloči pristojni strokovni svet oziroma TC.


II. SLOVENSKI NACIONALNI STANDARD

 

11. člen

Slovenski nacionalni standard je javna listina in normativni dokument, ki ga ob upoštevanju načel iz 4. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 59/99) in skladno s svojimi pravili sprejme inštitut in se označi s kratico SIST. Glede na izvor ločimo:

- izvirni slovenski standard,
- privzeti mednarodni standard,
- privzeti evropski standard,
- privzeti tuji nacionalni standard.


1. Priprava izvirnega slovenskega nacionalnega standarda


12. člen

Pobuda, standardizacijski projekt

Pobudo za sprejem standarda lahko dajo tehnična delovna telesa inštituta, strokovna sveta inštituta, državni organi, pravna ali fizična oseba v Republiki Sloveniji. Pobuda mora biti pisna in mora vsebovati obrazložitev razlogov, ki narekujejo sprejem novega standarda. Pobudi je lahko priložen delovni osnutek standarda.

Pristojni TC obravnava pobudo in predlaga strokovnemu svetu, pristojnemu za področje standardizacije, na katero se pobuda nanaša, odobritev ali zavrnitev pobude. Če TC za dano področje ni ustanovljen, tehnični sekretar (v nadaljnjem besedilu: TS), ki je odgovoren za področje, na katero se pobuda nanaša, predloži pobudo pristojnemu strokovnemu svetu.

Strokovni svet pobudo odobri ali zavrne. Za sprejem pobude mora glasovati najmanj 75% prisotnih članov.

Če je pobuda odobrena, uvrsti TC novi standardizacijski projekt v program dela. Strokovni svet po potrebi tudi odloči o ustanovitvi novega TC.


13. člen

Notifikacija

Ko je novi standardizacijski projekt odobren, TS obvesti kontaktno točko, ki skladno z Uredbo o postopkih notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti (Uradni list RS, št. 66/2000) izvede notifikacijo. Do obvestila kontaktne točke o prekinitvi mirovanja (stand still) se postopek sprejemanja ustavi.


14. člen

Delovni osnutek standarda dSIST

Pobudnik oziroma pristojni TC pripravi delovni osnutek standarda. Delovni osnutek standarda usklajuje TC ali delovna skupina WG, ki jo ustanovi TC. Pri usklajevanju delovnega osnutka standarda je treba pri bistvenih vprašanjih doseči konsenz.
TC s konsenzom potrdi, ali je besedilo delovnega osnutka primerno za javno obravnavo.

Če konsenz ni mogoč, mora za osnutek standarda glasovati najmanj 75 % prisotnih članov. Potrjeni delovni osnutek postane osnutek standarda oSIST.


15. člen

Osnutek standarda oSIST

Osnutek standarda oSIST se izda kot publikacija, besedilo pa mora biti lektorirano.

Javna obravnava osnutka standarda oSIST se objavi v glasilu inštituta.

Rok za vložitev pisnih pripomb je najmanj trideset dni od dneva objave. V izjemnih primerih lahko TC določi krajši rok. Člani pristojnega TC med javno obravnavo ne morejo posredovati pripomb na vsebino standarda.


16. člen

Končni osnutek standarda kSIST

Prispele pripombe obravnava pristojni TC, ki jih lahko upošteva ali zavrne.

TC lahko predlagatelja pripomb povabi na sestanek TC, na katerem se pripombe obravnavajo. Za sprejem pripombe mora glasovati najmanj 75 % prisotnih članov.

Pristojni TC obvesti predlagatelja o zavrnitvi pripombe.

Glede na pripombe se TC lahko odloči, da:
- z najmanj 75 % glasov prisotnih članov potrdi končni osnutek standarda kSIST,
- na podlagi pripomb pripravi novi osnutek standarda in ga da ponovno v javno obravnavo,
- predlaga strokovnemu svetu ustavitev dela pri projektu,
- spremeni status dokumenta (namesto standarda pripravi in sprejme drug standardizacijski dokument z nižjim statusom, kot ga ima standard).


17. člen

Standard SIST

Končni osnutek standarda kSIST je podlaga za sprejem standarda SIST na strokovnem svetu, kadar strokovni svet ne prenese te pristojnosti na TC. Če ni dosežen konsenz, mora za sprejem standarda glasovati najmanj 75 % prisotnih članov.

Standard je potrjen z dnem sprejema na strokovnem svetu, oziroma na TC, če je strokovni svet nanj prenesel svojo pristojnost .

Informacija o sprejetem standardu se objavi v glasilu inštituta, standard pa se izda kot publikacija.


18. člen

Redni pregled SIST

TC oziroma pristojni TS, če TC za posamezno področje ni ustanovljen, mora sproti oz. najpozneje vsakih 5 let pregledati aktualnost standarda.


19. člen

Razveljavitev SIST

O razveljavitvi standarda odloča strokovni svet na predlog TC ali pristojnega TS.

Strokovni svet lahko svojo pristojnost prenese na TC.

Informacija o razveljavljenem SIST se objavi v glasilu inštituta. Pri tem je treba zagotoviti sledljivost dokumenta.


2. Privzem mednarodnega standarda

 

20. člen

Za slovenski nacionalni standard, ki se sprejme s privzemom mednarodnega standarda, velja smiselno enak postopek kot za izvirni slovenski standard (II. poglavje), s tem da je notifikacija potrebna le, kadar je privzeti standard spremenjen.

Metode privzema so opisane v I. poglavju tega navodila.


3. Privzem evropskega standarda (skladno s pravili za članice CEN, CENELEC in ETSI)

 

21. člen

Članice CEN, CENELEC in ETSI morajo upoštevati pravila za privzem evropskih standardov (CEN/CENELEC Internal Regulations).

Pobuda, standardizacijski projekt

 

22. člen

Pristojni TC na podlagi poizvedbe CEN/CENELEC/ETSI pripravi za vsak novi evropski standardizacijski projekt nacionalno stališče na priloženem obrazcu. Nacionalno stališče lahko vključuje tudi nacionalne zahteve, nacionalne odmike itd.

Z dnem prejema poizvedbe začne veljati mirovanje pri pripravi nacionalnih standardov z isto tematiko, aktivnost pa se prenese na ustrezni evropski TC.

Inštitut poskrbi, da je s poizvedbo o novem standardizacijskem projektu seznanjen pristojni državni organ.


23. člen

Na pobudo subjektov, navedenih v 12. členu, lahko inštitut posreduje na CEN, CENELEC ali ETSI tudi pobudo za novi standardizacijski projekt. Pobudo pred tem obravnava pristojni TC v inštitutu, potrdi pa strokovni svet.


24. člen

S potrditvijo novega evropskega standardizacijskega projekta je uveden tudi novi standardizacijski projekt v inštitutu. Inštitut poskrbi, da so o uvedbi novega standardizacijskega projekta seznanjeni pristojni državni organi.


25. člen

Delovni osnutek standarda dSIST

Priprava delovnega osnutka slovenskega standarda ni potrebna, razen v primeru priprave nacionalnega dodatka ali vzporedne priprave prevoda dokumenta, ki ga predhodno odobri strokovni svet.


26. člen

Osnutek standarda oSIST prEN

Med javno obravnavo pri CEN/CENELEC/ETSI objavi inštitut na podlagi osnutka evropskega standarda prEN javno obravnavo osnutka slovenskega standarda oSIST prEN. Potrditev osnutka na TC ali strokovnem svetu ni potrebna. TC po potrebi pripravi nacionalni predgovor in nacionalne dodatke ter jih pred javno obravnavo potrdi s konsenzom ali z najmanj 75 % glasov prisotnih članov.

Osnutek standarda oSIST se izda kot publikacija, besedilo pa mora biti lektorirano.

TC med javno obravnavo CEN/CENELEC/ETSI zbira pripombe in oblikuje nacionalno stališče. Če TC za področje, na katero se nanaša osnutek standarda, ni ustanovljen, pristojni TS lahko pozove posamezne strokovnjake s tega področja, da posredujejo pripombe na oSIST prEN. Rok za vložitev pisnih pripomb je najmanj trideset dni od dneva objave. V izjemnih primerih lahko TC določi krajši rok.

Inštitut pošlje nacionalno stališče in pripombe v CEN, CENELEC in ETSI. Med javno obravnavo CEN/CENELEC/ETSI je še zadnji rok za zahtevek za nacionalne odmike.


27. člen

Končni osnutek standarda kSIST prEN

TC med formalnim glasovanjem CEN/CENELEC/ETSI sprejme nacionalno stališče in glasuje o končnem osnutku standarda. Če TC za področje, na katero se nanaša končni osnutek standarda, ni ustanovljen, nacionalno stališče sprejme strokovni svet.

TC pred sprejemom SIST EN potrdi končno besedilo nacionalnega predgovora in nacionalnih dodatkov s konsenzom ali z najmanj 75 % glasov prisotnih članov.

 

28. člen

Standard SIST EN

Ko je evropsko glasovanje zaključeno, standard ratificiran in razpoložljiv (datum »dav«), ga sprejme strokovni svet skupaj z morebitnim nacionalnim predgovorom in nacionalnimi dodatki kot SIST EN in razveljavi morebitne nasprotujoče nacionalne standarde. Strokovni svet lahko svojo pristojnost prenese na TC. Pri tem je treba upoštevati naslednje datume, ki jih določijo evropske standardizacijske organizacije:

- dav: datum, ko je končno besedilo evropskega standarda razposlano članicam,
- doa: datum, do katerega mora inštitut objaviti obstoj evropskega standarda,
- dop: datum, do katerega mora inštitut izdati istoveten nacionalni standard,
- dow: datum, do katerega mora inštitut razveljaviti morebitne nasprotujoče nacionalne standarde.

Informacija o sprejetem standardu se objavi v glasilu inštituta, standard pa se izda kot publikacija.


29. člen

Redni pregled SIST EN

TC oziroma pristojni TS, če TC za področje, na katero se nanaša standard, ni ustanovljen, mora sproti oz. najpozneje vsakih 5 let pregledati aktualnost standarda.

Kadar se pripravi nov nacionalni dodatek k že privzetemu evropskemu standardu, je treba pripraviti novo izdajo slovenskega standarda. Prejšnja izdaja se razveljavi.


30. člen

Razveljavitev SIST EN

O razveljavitvi standarda odloča strokovni svet na predlog TC ali pristojnega TS. Strokovni svet lahko svojo pristojnost prenese na TC.

Informacija o razveljavljenem SIST EN se objavi v glasilu inštituta. Pri tem je treba zagotoviti sledljivost dokumenta.


4. Privzem tujega nacionalnega standarda

 

31. člen

Za slovenski nacionalni standard, ki se sprejme s privzemom tujega nacionalnega standarda, smiselno velja enak postopek kot za izvirni slovenski standard (II. poglavje), razen da:

- mora biti redni pregled aktualnosti slovenskega nacionalnega standarda (17. člen) opravljen najmanj vsaki 2 leti.

Pri odločanju o metodi privzema tujega nacionalnega standarda (I. poglavje) je treba upoštevati tudi določbe pogodbe, ki jo je inštitut sklenil s posameznim tujim nacionalnim organom za standarde. Določbe pogodbe lahko vplivajo tudi na postopek privzema (npr. posamična predhodna odobritev tujega nacionalnega organa za standarde).

 

III. DRUGI STANDARDIZACIJSKI DOKUMENTI

 

32. člen

Drugi standardizacijski dokumenti, ki jih izdaja inštitut, so:
- tehnična specifikacija,
- tehnično poročilo in
- vodilo.


33. člen

Tehnična specifikacija SIST-TS

Tehnična specifikacija je normativni dokument, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati proizvod, proces ali storitev in ima nižji status od standarda. Na nekem področju lahko obstaja več tehničnih specifikacij, ki pa si ne smejo nasprotovati. Kot tehnična specifikacija se lahko izda tudi dokument, ki v standardizacijskem postopku ni dobil zadostne podpore za standard.

Tehnične specifikacije, ki jih izda inštitut, se označijo s kratico SIST-TS.


34. člen

Tehnično poročilo SIST-TP

Tehnično poročilo je informativni dokument, ki nudi informacije za trg.

Tehnična poročila, ki jih izda inštitut, se označijo s kratico SIST-TP.

 

35. člen

Vodilo SIST-V

Vodilo je informativni dokument, ki nudi informacije o delovanju sistema standardizacije.

Vodila, ki jih izda inštitut, se označijo s kratico SIST-V.

 

36. člen

Standardizacijske dokumente SIST-TS, SIST-TP in SIST-V pripravljajo TDT kot izvirne dokumente ali na podlagi privzema drugih dokumentov.


Priprava drugih standardizacijskih dokumentov

 

37. člen

Pobuda, standardizacijski projekt

Pobudo za sprejem drugih standardizacijskih dokumentov lahko dajo tehnična delovna telesa inštituta, strokovna sveta inštituta, državni organi in pravne ali fizične osebe v Republiki Sloveniji. Pobuda mora biti pisna in mora vsebovati obrazložitev razlogov, ki narekujejo sprejem standardizacijskega dokumenta. Pobudi je lahko priložen delovni osnutek drugega standardizacijskega dokumenta.

Pristojno TDT obravnava pobudo in predlaga strokovnemu svetu odobritev ali zavrnitev pobude. Če TDT za dano področje ni ustanovljeno, tehnični sekretar, odgovoren za področje, na katero se nanaša pobuda, predloži pobudo strokovnemu svetu.

Strokovni svet odobri ali zavrne pobudo in odloči o potrebi po ustanovitvi novega TDT.

Po odobritvi pobude TDT uvrsti novi standardizacijski projekt v program dela.


38. člen

Notifikacija

Ko je novi standardizacijski projekt odobren, v primeru izvirnega ali spremenjenega tujega standardizacijskega dokumenta, TS obvesti kontaktno točko, ki skladno z Uredbo o postopkih notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti (Uradni list RS, št. 66/2000) izvede notifikacijo. Do obvestila kontaktne točke o prekinitvi mirovanja se postopek sprejemanja ustavi.


39. člen

Priprava

Pobudnik oziroma pristojno TDT pripravi besedilo drugega standardizacijskega dokumenta. Besedilo se usklajuje v TDT. Javna obravnava za druge standardizacijske dokumente ni obvezna.

Besedilo dokumenta se potrdi z večino glasov prisotnih članov TDT.

 

40. člen

Pri pripravi drugega standardizacijskega dokumenta na podlagi privzema evropskega, mednarodnega ali tujega standardizacijskega dokumenta se upoštevajo metode privzema iz I. poglavja.

 

41. člen

Sprejem

Vse druge standardizacijske dokumente sprejemata strokovna sveta, ki lahko svojo pristojnost preneseta na TC ali PG. Za sprejem mora glasovati 50 % prisotnih članov.

Informacija o sprejetem drugem standardizacijskem dokumentu se objavi v glasilu inštituta, drugi standardizacijski dokument pa se izda kot publikacija.


42. člen

Redni pregled

TDT oziroma pristojni TS mora sproti oziroma najpozneje vsakih 5 let pregledati aktualnost drugega standardizacijskega dokumenta.


43. člen

Razveljavitev

O razveljavitvi drugega standardizacijskega dokumenta odloča strokovni svet na predlog TC ali PG ali pristojnega TS.

Strokovni svet lahko svojo pristojnost prenese na TC ali PG.

Informacija o razveljavljenem dokumentu se objavi v glasilu inštituta. Pri tem je treba zagotoviti sledljivost dokumenta.


IV. DOPOLNILO IN POPRAVEK

 

44. člen

Na pobudo subjektov, navedenih v 12. členu, ali če je izdano dopolnilo oziroma popravek k mednarodnemu, evropskemu ali tujemu nacionalnemu standardizacijskemu dokumentu, ki je bil podlaga za sprejem slovenskega standarda oziroma drugega standardizacijskega dokumenta, se lahko sprejme in izda dopolnilo ali popravek k izdanemu slovenskemu standardu oziroma drugemu standardizacijskemu dokumentu.


45. člen

Dopolnilo

Dopolnilo lahko vsebuje spremembo, dodatek ali črtanje določenega dela vsebine standardizacijskega dokumenta. Označi se z oznako A.

Za pripravo in izdajo dopolnila k standardizacijskemu dokumentu smiselno veljajo določila za pripravo in izdajo standardizacijskega dokumenta.


46. člen

Popravek

Popravek se izda z namenom, da se odpravijo tiskarske, jezikovne in druge nenamerne napake v objavljenem besedilu standardizacijskega dokumenta. Označi se z oznako AC.

Inštitut lahko izda popravek brez standardizacijskega postopka.


47. člen

Združeno besedilo

Standardizacijski dokumenti ter njihova dopolnila ali popravki se praviloma privzemajo posamično.

Kadar se kot slovenski standardizacijski dokument privzema tuji standardizacijski dokument, h kateremu je bilo v izvirniku že izdano eno ali več dopolnil oziroma popravkov, se ta lahko izjemoma privzame skupaj z dopolnili oziroma popravki kot enotni slovenski nacionalni standardizacijski dokument.


V. OZNAČEVANJE SLOVENSKIH STANDARDIZACIJSKIH DOKUMENTOV

 

48. člen

Označevanje slovenskih nacionalnih standardov

Oznaka izvirnega slovenskega nacionalnega standarda je sestavljena iz kratice SIST in številčne oznake na naslednji način:

SIST XXXX

Kadar se privzame mednarodni, evropski ali tuj nacionalni standard, se pred oznako privzetega standarda doda kratica SIST.

Primer:

SIST ISO 710-6
SIST EN 1080
SIST DIN 1995-1

Referenčna oznaka standarda je sestavljena iz dveh delov: oznake slovenskega standarda in pripadajoče letnice izdaje tega standarda. Oba dela sta ločena z dvopičjem. Datum izdaje je datum, ko je standard razpoložljiv.

Primer:

SIST 1018:1995
SIST ISO 710-6:1995 (osnova ISO 710-6:1984)

Pri sklicevanju ali navajanju oznak standardov brez letnice se upošteva njihova zadnja izdaja.


49. člen

Označevanje drugih standardizacijskih dokumentov

Drugi standardizacijski dokumenti se označijo s kratico SIST in številčno oznako na naslednji način:

SIST-TS X (tehnična specifikacija)
SIST-V X (vodilo)
SIST-TP X (tehnično poročilo)

Pravila za označevanje drugih standardizacijskih dokumentov so enaka kot za označevanje slovenskih nacionalnih standardov.

Primeri:

SIST-TS 1:2002
SIST-TS CEN/TS 20:2002
SIST-V CEN/G 5:2002
SIST-TP ISO/TR 123:2002


50. člen

Označevanje dopolnil in popravkov

Pri privzemu dopolnila ali popravka mednarodnega, evropskega ali tujega nacionalnega standardizacijskega dokumenta, ki je že sprejet kot slovenski nacionalni standard, se oznako tvori iz referenčne oznake slovenskega nacionalnega standarda, ohrani pa se označba izvirnega dodatka ali popravka (Ax, Amdx, ACx) in doda letnica privzema.

Izvirna dopolnila in izvirne popravke k slovenskemu standardu, ki je privzet mednarodni, evropski ali tuji nacionalni standard, se oštevilči A101 oz. AC101 in naprej.

 

Primer:

EN 135:1994                             SIST EN 135:1998

EN 135:1994/A1:1999                SIST EN 135:1998/A1:2000

orig. slovensko dopolnilo SIST EN 135:1998/A101:2001

EN 135:1994/A2:2002                SIST EN 135:1998/A2:2003

ISO 1234:2000/Amd1:2002         SIST ISO 1234:2001/Amd1:2003


51. člen

Označevanje slovenskih standardizacijskih dokumentov, ki hkrati privzemajo dva ali več standardizacijskih dokumentov

Letnice privzetih standardizacijskih dokumentov niso vključene, ampak ima referenčna oznaka letnico izdaje združenega slovenskega standardizacijskega dokumenta.

Primer:

EN 50083-1:1993
EN 50083-1:1993/A1:1997
EN 50083-1:1993/A2:1997

SIST EN 50083-1+A1+A2:2003


VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

52. člen

Če so za že izdane evropske standarde potrebni nacionalni predgovor in nacionalni dodatki, poteka njihova priprava po postopku priprave izvirnega standarda. V objavi javne obravnave se navede, da se zbirajo pripombe le na nacionalne dodatke.


53. člen

Vsi veljavni predlogi slovenskih standardov (PSIST) ohranijo oznake do razveljavitve.


54. člen

To navodilo začne veljati z dnem, ko ga sprejme upravni odbor inštituta.


Predsednik
Slovenskega inštituta za standardizacijo

dr. Bogdan Topič


Datum: 26. 10. 2005
Štev.: 1412-20/2005/04