Page 13 - E SPOROCILA 2 - 6
P. 13

2 / 2022                                                                                                    13

       Tehnologija veriženja blokov
       (ang. blockchain)

                       izr. prof. dr. Muhamed Turkanović
                      predsednik SIST/TC BLC Blockchain

                      S tehničnega vidika predstavlja tehnologija veriženja blokov (ang. blockchain) v
                      prvi vrsti porazdeljeno shrambo podatkov. Ta je horizontalno porazdeljena, in sicer
                      na način, da za porazdelitev uporablja princip popolnega podvajanja podatkov
                      (tj. replikacija). Podatki, ki jih shranimo v porazdeljeno shrambo, so v obliki t.
                      i. transakcij in se ne shranijo v atomarni obliki, temveč se združujejo v skupke,
                      imenovane bloki, ter se dodajajo v shrambo kronološko, od koder tudi ime
                      veriga blokov. Veriga blokov, ki jo imenujemo tudi glavna knjiga, nenehno narašča.
                      Vsak novi blok vsebuje referenco na predhodni blok. Podatki se kot digitalno
                      podpisane transakcije shranjujejo z vnaprej določeno strukturo, ki je kriptografsko
                      zaščitena. Zagotavljanje varnosti te strukture temelji na kriptografiji javnega
                      ključa in zgoščevalnih funkcijah. S tem se zagotovi doslednost, nepovratnost in
                      nezmožnost zanikanja.

                      Porazdeljena shramba skupkov transakcij je torej podvojena in shranjena
                      na vozliščih t. i. decentraliziranega omrežja verig blokov. Decentralizacija je
                      ključnega pomena tehnologije veriženja blokov, saj v t. i. omrežju vsak z vsakim
                      (ang. peer-to-peer) združuje vozlišča omrežja, ki so med seboj enakopravna.
                      Zadnje omenjeno dejstvo se v klasičnih sistemih IKT ne pojavlja, saj se v
                      horizontalno porazdeljenih sistemih (npr. shrambah) skoraj vedno vnaprej določi
                      t. i. vodilno vozlišče (ang. leader, master node), ki definira, kateri podatek se bo
                      v shrambo shranil ter ga na enak način podvojeno ali po delih (ang. sharding)
                      shranijo vsa ostala vozlišča. Takšen princip imenujemo centralizirani princip.
                      Posledično smemo sklepati, da lahko v decentraliziranem omrežju, kot je
                      omrežje verig blokov, katero koli vozlišče definira, kateri skupek transakcij se bo
                      v porazdeljeno shrambo shranil naslednji. Slednje lahko le delno potrdimo, saj bi
                      v takšnem preprostem primeru, kot je sistem brez omejitev, nastal kaos, ker bi
                      lahko različna vozlišča shranjevala za isto dejstvo (npr. stanje na računu) različne
                      nove vrednosti. Tehnologija veriženja blokov omenjen izziv rešuje s pomočjo t. i.
                      algoritmov porazdeljenega soglasja (ang. distributed consensus mechanism), ki
                      definirajo način, kako se bo med številnimi enakovrednimi vozlišči izbralo tisto, ki

SLOVENSKI INŠTITUT ZA STANDARDIZACIJO
   8   9   10   11   12   13   14   15   16   17   18