Pripravila in povzela: Enisa Šmrković, mag.
EU letos praznuje 30-letnico svojega enotnega trga, kar je eden največjih dosežkov evropskega povezovanja in eno njenih ključnih gonil. Evropski enotni trg, ki je bil vzpostavljen 1. januarja 1993, omogoča prost pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala po EU. Zaradi enotnega trga je življenje ljudi lažje, podjetjem pa se s tem odpirajo nove priložnosti.
Enotni evropski trg v zadnjih 30 letih omogoča povezovanje trgov med gospodarstvi držav članic, kakršnega doslej še ni bilo. Je gonilo rasti in konkurenčnosti ter krepi gospodarsko in politično moč Evrope na svetovni ravni. Imel je tudi ključno vlogo pri pospeševanju gospodarskega razvoja novih držav članic, ki so se pridružile EU, saj je odpravil ovire za vstop in spodbujal njihovo gospodarsko rast.
V Evropi je enotni trg veliko pripomogel k obvladovanju pandemije COVID- 19 in v zadnjem času tudi energetske krize, ki je posledica ruske invazije na Ukrajino. Ohranjanje in krepitev celovitosti enotnega trga bosta še naprej zelo pomembna, da se bo lahko Evropa usklajeno odzivala na nove izzive in še naprej podpirala konkurenčnost evropskih gospodarstev.
Zaradi enotnega trga EU se izboljšuje življenje vseh Evropejcev in Evropejk, med drugim tudi:
- s pospeševanjem prehoda na bolj zeleno in digitalno gospodarstvo: evropski zeleni dogovor je strategija za rast in preoblikovanje EU v pravično in uspešno družbo s sodobnim in konkurenčnim gospodarstvom. EU na podlagi svojih predlogov, podanih v dokumentu "Pripravljeni na 55" in v programu "Digitalno desetletje", vzpostavlja regulativni okvir za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu Evrope. Industrija EU se pri tem prehodu opira na industrijsko strategijo. Enotni trg prispeva tudi k zagotavljanju stalne razpoložljivosti bistvenih vhodnih materialov za naša podjetja, med katerimi so kritične surovine in napredne tehnologije, kot so polprevodniki;
- z zagotavljanjem visoke varnosti in vodilne vloge pri svetovnih tehnoloških standardih: zakonodaja EU potrošnikom omogoča, da se lahko zanesejo na to, da so vsi proizvodi na enotnem trgu varni in da temeljijo na visokih standardih glede varstva okolja, dela, osebnih podatkov in človekovih pravic. Ta pravila in standardi se nato pogosto prevzamejo po vsem svetu, kar evropskim podjetjem daje konkurenčno prednost in krepi položaj Evrope v svetu, hkrati pa spodbuja tekmovanje za doseganje najvišjih standardov. EU danes namreč določa svetovne standarde;
- z odzivom na nedavne krize, ki je bil hiter in odločen kot še nikoli doslej: za reševanje kriz, kot je bila pandemija COVID-19, in sedanja energetska kriza, je potreben skupen in usklajen evropski pristop. Med pandemijo COVID-19 sta ohranjanje odprtih notranjih meja in zagotavljanje nemotenega delovanja enotnega trga omogočila, da so cepiva, medicinska oprema in drugi kritični materiali prišli do tistih, ki so jih potrebovali. Odziv Evrope na sedanjo energetsko krizo temelji na načrtu REPowerEU, ki zaradi močnega enotnega trga Uniji omogoča skupno nabavo raznolikih virov energije ter občutno hitrejši razvoj in uporabo čiste energije ter energije iz obnovljivih virov. Zaradi tega je EU že manj odvisna od ruskih fosilnih goriv.
Da bi enotni trg še naprej deloval v skupno dobro in v korist vsem ljudem v EU, si Komisija nenehno prizadeva za njegov razvoj na novih področjih in zagotavlja, da že sprejeta pravila delujejo v praksi. V ta namen Komisija tesno sodeluje z javnimi organi držav članic, ki so soodgovorni za učinkovito izpolnjevanje pravil enotnega trga.
Komisija je decembra 2022 na začetku dogodkov, pripravljenih ob 30. obletnici enotnega trga, predstavila analitični dokument o stanju enotnega trga 30 let po njegovi vzpostavitvi in o njegovi vlogi kot gonilni sili odpornosti EU. V letu 2023 bodo organizirane številne razprave, razstave in dejavnosti, ki bodo potekale po vsej EU za promocijo uspehov enotnega trga in z namenom vključevanja državljanov in državljank v razpravo o njegovi prihodnosti. V zvezi s tem bo Komisija objavila sporočilo, v katerem bo predstavila pomembne dosežke in koristi enotnega trga, hkrati pa navedla vrzeli pri njegovem izvajanju in prednostne naloge za prihodnost, da bi enotni trg še naprej ohranil svojo ključno vlogo.
Ozadje
Enotni evropski trg je bil vzpostavljen 1. januarja 1993, potem ko je bila 7. februarja 1992 podpisana Maastrichtska pogodba. Sprva ga je sestavljalo 12 držav EU: Belgija, Danska, Nemčija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Združeno kraljestvo. Danes vključuje 27 držav članic ter Islandijo, Lihtenštajn in Norveško, Švica pa ima delni dostop.
Dodatne informacije
Zbirka videoposnetkov o enotnem trgu
Brošura 30.obletnica notranjega trga
Vir: https://ec.europa.eu/
