/
Izobraževanja in storitve /
O SIST /
Standardizacija /
Razvoj standardov /
Kontaktna točka /
Informacije

Informacije

Kontaktna točka za proizvode (PCP)

KONTAKTNA TOČKA SIST VAM LAHKO POMAGA Z BREZPLAČNIMI INFORMACIJAMI

Ali vaše podjetje posluje v drugih državah članicah EU in ali želite tržiti svoje proizvode na slovenskem trgu?

Če je vaš odgovor pritrdilen, ali veste da vam slovenska Kontaktna točka za proizvode lahko pomaga z informacijami, kateri predpisi, standardi oz. zahteve veljajo za proizvode?

Za več informacij si poglejte video.

Države članice na svojem ozemlju imenujejo in vzdržujejo kontaktne točke za proizvode ter zagotovijo, da imajo njihove kontaktne točke za proizvode zadostna pooblastila in dovolj sredstev za ustrezno izvajanje svojih nalog. Zagotovijo, da kontaktne točke za proizvode svoje storitve izvajajo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1724.

Kontaktna točka za proizvode v Republiki Sloveniji skladno z Uredbo (EU) 2019/515 z dne 19. marca 2019 o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 764/2008, deluje od 13. maja 2009 v okviru SIST na podlagi Sklepa Vlade RS (21 kB).

Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o nadzoru trga in skladnosti proizvodov v 3. členu določa, da naloge kontaktne točke za proizvode v zvezi z zagotavljanjem informacij gospodarskim subjektom v skladu z drugim odstavkom 8. člena Uredbe 2019/1020/EU opravlja Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST).

Kontaktna točka se zaprosi za informacijo o tehničnih predpisih za določeno vrsto proizvoda, za katero ni enotne zakonodaje. Kontaktna točka razišče, ali obstajajo tehnični predpisi v Republiki Sloveniji in tudi v drugih državah članicah za določeno vrsto proizvoda, in če je tako, zagotovi brezplačne informacije o teh predpisih.

Načelo “vzajemnega priznavanja”

Načelo vzajemnega priznavanja se uporablja na območju prostega pretoka blaga. Kadar pravila na evropski ravni niso usklajena, se lahko proizvodi, ki se zakonito tržijo v eni državi članici, prodajajo v drugih državah članicah ne glede na to, ali so v skladu z nacionalnimi tehničnimi pravili teh držav članic ali ne. Države članice vzajemno priznavajo, da so javni interesi enako zaščiteni z nacionalnimi tehničnimi pravili. Izjemoma lahko država članica zavrne dostop do svojega trga za proizvod, ki se zakonito trži v drugi državi članici, če dokaže, da raven zaščite javnega interesa ni enakovredna in da so za zagotovitev varstva navedenega javnega interesa nacionalna tehnična pravila potrebna in sorazmerna z zastavljenim ciljem.

Smernice za Uredbo o vzajemnem priznavanju (EU) 2019/515

Te smernice pojasnjujejo različne vidike uredbe, vključno z izjavo o vzajemnem priznavanju podjetij in oceno blaga s strani nacionalnih organov. Ponuja tudi praktične informacije o podpornih storitvah, ki jih nudijo centri SOLVIT in kontaktne točke za izdelke.

Izobraževanja o vzajemnem priznavanju

Januarja 2021 je Komisija organizirala dve vrsti izobraževanj o vzajemnem priznavanju

„Usposabljanje učiteljev“ - za strokovnjake iz držav EU, držav EGP in EFTA ter Turčije, ki bodo organizirale izobraževanja o vzajemnem priznavanju v posameznih državah in jezikih. Učno gradivo je na voljo tudi v slovenskem jeziku.
„Izobraževanje o vzajemnem priznavanju in ICSMS“ - namenjeno pristojnim organom, ki v vsakdanjem delu uporabljajo načelo vzajemnega priznavanja. Ker ti organi svoje odločitve o zavrnitvi ali omejitvi dostopa do trga obveščajo prek sistema ICSMS, je bila prikazana tudi uporaba novega modula za vzajemno priznavanje sistema ICSMS. Učno gradivo je na voljo tudi v slovenskem jeziku.

Kratek povzetek uredbe o vzajemnem priznavanju za podjetja je na voljo tudi tudi v slovenskem jeziku.

Komisija je pripravila in razširila dva kratka animirana videa, ki na zelo praktičen način pojasnjujeta, kaj pomeni vzajemno priznavanje blaga ter kakšne so pravice in obveznosti za gospodarske subjekte in nacionalne organe, ki izhajajo iz Uredbe (EU) 2019/515. Videi povzemajo ključna sporočila, namenjena javnim organom in gospodarskim subjektom, z namenom ozaveščanja o vzajemnem priznavanju in njegovi pomembnosti za prost pretok neusklajenega blaga.

Izjava o vzajemnem priznavanju

Načeloma je proizvod, za katerega je izdano dovoljenje za prodajo v eni državi Evropske unije, dovoljeno prodajati v vseh državah Evropske unije. V praksi lahko organi v drugi ciljni državi Evropske unije zahtevajo dodatne informacije, preden izdajo dovoljenje za prodajo proizvodov. Izjava o vzajemnem priznavanju lahko pomaga zagotoviti te informacije.

Ta prostovoljna lastna izjava proizvajalcem, uvoznikom in distributerjem omogoča, da organom dokažejo, da njihovi proizvodi izpolnjujejo predpise v drugi državi Evropske unije, kjer se že prodajajo.

Izjava zajema vse "neusklajene" proizvode katerekoli vrste, tj. proizvode, ki niso zajeti v zakonodajo za celotno Evropsko unijo, ki določa skupne zahteve. Uporablja se lahko tudi za kmetijske proizvode.

Če za proizvod ni postopka za izdajo predhodnega dovoljenja, se lahko začne prodajati v drugi državi Evropske unije. Vendar imajo organi v navedeni državi pravico, da kadarkoli ocenijo proizvod, ki se je začel prodajati.

Izjava je sestavljena iz dveh delov, ki sta podrobno opisana v Uredbi (EU) 2019/515. Za pripravo izjave obstajajo tri možnosti:

proizvajalec (ali njegov pooblaščeni zastopnik) izpolni dela I in II;
proizvajalec (ali zastopnik) izpolni del I, uvoznik/distributer pa izpolni del II;
uvoznik/distributer izpolni dela I in II (če lahko predloži dokaze v podporo informacijam v izjavi).

Naloge Kontaktne točke za proizvode

Kontaktna točka za proizvode na zahtevo predloži naslednje informacije:

o tehničnih pravilih (za harmonizirano in neharmonizirano področje), ki se v Republiki Sloveniji ali na ozemlju držav članic uporabljajo za posamezno vrsto proizvoda,
o načelu vzajemnega priznavanja in uporabi Uredbe (EU) 2019/515 na ozemlju države članice,
o kontaktnih podatkih pristojnih organov znotraj te države članice, ki omogočajo neposreden stik z njimi, vključno s podrobnostmi o organih, pristojnih za nadzor izvajanja nacionalnih tehničnih pravil, ki se uporabljajo na ozemlju države članice,
o pravnih sredstvih in postopkih, ki so v primeru spora med pristojnim organom in gospodarskim subjektom na voljo na ozemlju države članice.

Kontaktna točka za proizvode odgovori na zahtevke v 15 delovnih dneh po njihovem prejemu.

Kontaktna točka za proizvode za zagotavljanje informacij ne zaračunava pristojbine.

Kontaktni podatki Kontaktne točke Republike Slovenije za proizvode:

Slovenski inštitut za standardizacijo, Ulica gledališča BTC 2, SI-1000 Ljubljana,
tel. +386 1 478 30 68, e-naslov: info@sist.si

Več informacij je podjetjem na voljo prek okrepljenih kontaktnih točk za proizvode in enotnega digitalnega portala.

Kontaktna točka za proizvode za gradbeništvo

Kontaktna točka za proizvode za gradbeništvo je bila v Sloveniji ustanovljena s 1. julijem 2013 s Sklepom vlade RS o imenovanju SIST Kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo (468 kB) in je s tem prevzela naloge v zvezi z zahtevami 10. člena Uredbe (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (1 MB).

Naloge Kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo

V zvezi z nalogami iz Uredbe (EU) št. 305/2011 vsaka država članica zagotovi, da kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo zagotavljajo pregledne in razumljive informacije o določbah, ki veljajo na njenem ozemlju za izpolnjevanje osnovnih zahtev za gradbene objekte, veljavnih za predvideno uporabo vsakega gradbenega proizvoda.

Zahteva Uredbe (EU) št. 305/2011 je, da morajo kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo svoje naloge opravljati tako, da ne pride do navzkrižja interesov, zlasti kar zadeva postopke za pridobitev oznake CE.

Kontaktna točka za proizvode za gradbeništvo odgovori na zahtevke v 15 delovnih dneh po njihovem prejemu.

Kontaktna točka za proizvode za gradbeništvo za zagotavljanje informacij ne zaračunava pristojbine.

Kontaktni podatki Kontaktne točke Republike Slovenije za proizvode za gradbeništvo:

Slovenski inštitut za standardizacijo, Ulica gledališča BTC 2, SI-1000 Ljubljana,
tel. +386 1 478 30 68, e-naslov: info@sist.si

Spletna anketa EU o zadovoljstvu uporabnikov

Neharmonizirano področje proizvodov

Načelo vzajemnega priznavanja je temeljno načelo delovanja notranjega trga in zagotavlja, da se proizvodi, za katere ne veljajo vseevropski harmonizirani predpisi, načeloma lahko prosto gibljejo znotraj enotnega trga, če se zakonito tržijo v eni državi članici.

Seznam predpisov Republike Slovenije na področju neharmoniziranih proizvodov

Seznam zakonodaje Republike Slovenije v angleškem jeziku

Harmonizirano področje proizvodov

Harmonizacija pomeni poenotenje različnih pravnih redov, ki niso neodvisni drug od drugega. Pri tovrstnem pristopu posamezne države članice nimajo nikakršne samostojne pristojnosti in ne morejo s sprejemom bolj oziroma manj strogih nacionalnih standardov dopolnjevati oziroma razveljaviti skupnostnih pravil. Glavni cilji harmonizacije so aktivna podpora gospodarstvu pri doseganju globalne konkurenčnosti, pozitiven vpliv na kakovost proizvodov in skrb za varnost potrošnika.

Seznam predpisov Republike Slovenije na področju harmoniziranih proizvodov s podporo harmoniziranih standardov

SOLVIT

SOLVIT je storitev, ki jo zagotavlja državna uprava v vsaki državi članici, njen namen pa je najti rešitve za posameznike in podjetja, kadar njihove pravice kršijo javni organi v drugi državi članici. Načela, ki urejajo delovanje mreže SOLVIT, so določena v Priporočilu Komisije 2013/461/EU, v skladu s katerim bi morala vsaka država članica poskrbeti za center SOLVIT z ustreznimi človeškimi in finančnimi viri ter zagotoviti, da ta center SOLVIT sodeluje v mreži SOLVIT.

SOLVIT je učinkovit izvensodni mehanizem za reševanje težav, ki se zagotavlja brezplačno. Deluje s kratkimi roki in zagotavlja praktične rešitve posameznikom in podjetjem, kadar imajo pri javnih organih težave z uveljavljanjem pravic, ki jim jih zagotavlja Evropska unija. Kadar gospodarski subjekt, ustrezni center SOLVIT in zadevne vpletene države članice soglašajo z ustreznim izidom, nadaljnji ukrepi ne bi smeli biti potrebni.

Slovenski center SOLVIT deluje v okviru mreže nacionalnih centrov SOLVIT.

Kontaktni podatki centra SOLVIT Republike Slovenije:

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za notranji trg, Kotnikova 5, SI-1000 Ljubljana,
tel. +386 1 400 36 57, faks: +386 1 400 33 80, e-naslov: solvit@gov.si