Mednarodna standardizacija zajema mnoga področja tehnologije in blagovne menjave - od strojništva, težkih kovin, tekstila, pakiranja, varovanja okolja, transporta blaga, proizvodnje in distribucije energije, bančništva in finančnih storitev pa vse do elektrotehnike, informacijske tehnologije in telekomunikacij, če naštejemo le nekatere.
Zakaj je mednarodna standardizacija potrebna?
Obstoj neusklajenih standardov za sorodne tehnologije v različnih državah ali regijah lahko vodi do tako imenovanih "ovir v trgovini". Izvozno usmerjeni industrijski proizvajalci so že dolgo prepričani, da potrebujejo mednarodne standarde, katerih vsebino so s konsenzom sprejele vse zainteresirane države, da bi si olajšale postopek mednarodnega trgovanja. Največje prednosti mednarodne standardizacije se tako odražajo v:
Svetovnem napredku in liberalizaciji trgovanja: sodoben način trgovanja, kjer je v središču tako imenovani "prosti trg", zahteva možnosti neoviranega vstopa na trg in enakopravnega konkurenčnega boja na temelju nepristranskih meril, ki veljajo za vse. Takšni jasno določeni splošni napotki in merila, ki jih priznavajo trgovinski partnerji v vseh državah enako, so mednarodni standardi.
Predstavitvi in povezovanju posameznih področij: nobena industrijska veja danes ni več popolnoma neodvisna in samostojna. Posamezne komponente, izdelki, načini uporabe in vzdrževanja in končno tudi njihovo odlaganje po zaključku življenjske dobe so predmet različnih področij in jih je treba obravnavati interdisciplinarno, zato morajo biti tudi standardi zanje med seboj usklajeni.
Združljivosti komunikacijskih sistemov: računalniška industrija je dober primer tehnologije, ki potrebuje hitro in sodobno standardizacijo v svetovnem merilu. Popolna združljivost med odprtimi sistemi omogoča namreč zdravo konkurenco med proizvajalci, uporabnikom pa nudi možnost svobodne izbire. Odprta izmenjava informacij spodbuja inovacije, izboljšuje produktivnost in zmanjšuje stroške.
Pripravi standardov za nove tehnologije: standardizacijski programi že zelo zgodaj vključujejo delo na popolnoma novih področjih, kot so novi materiali, skrb za okolje, urbanizacija prostora in graditeljstvo ter najprej določijo terminologijo in ustvarjajo podatkovne baze za celovite informacije, kar omogoča vsem govoriti z istim jezikom.
Skrbi za dežele v razvoju: dežele, ki šele gradijo svojo industrijo in vzpostavljajo svojo standardizacijsko infrastrukturo, so se začele zavedati, da je pogoj za povečanje produktivnosti, konkurenčnost na trgu in izvozno naravnanost uporaba mednarodnih standardov.
Zaupanju uporabnikov: izdelki in storitve, ki lahko dokažejo svojo skladnost z mednarodnimi standardi, so na trgu bolj cenjeni. To zaupanje v kakovost in varnost je pogosto doseženo že z dobaviteljevo izjavo, še bolj pa s certifikatom neodvisnega organa na podlagi ustreznega standarda.
