Slovenski inštitut za standardizacijo

 

Nova generacija mladih ambasadorjev standardizacije

SIST predstavlja novo generacijo mladih ambasadorjev standardizacije za leto 2026

 

Po 3. Jesenski šoli standardizacije, ki je novembra 2025 potekala na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Slovenski inštitut za standardizacijo vstopa v leto 2026 z novo generacijo mladih ambasadorjev. Izbrani so bili štirje mladi inženirji, ki bodo v letošnjem letu predstavljali glas svoje generacije: Andraž Andjelić, Danijel Godec, Mihael Pavlović in Erik Vladimir Simić, ki vlogo ambasadorja opravlja že tretje leto. 

Prihajajo iz iste fakultete in jih vodijo različne poti, a jih povezuje skupno prepričanje, da standardizacija ni suhoparna birokracija, temveč temelj sodobne tehnologije in družbe.

Standardi so jim bili sicer znani že od prej, vendar so šele v Jesenski šoli standardizacije zares spoznali, kaj pomenijo in kako pomembno vlogo imajo pri inženirskem delu.

Andraž Andjelić, študent energetskih sistemov in mehatronike, priznava, da pred udeležbo na programu ni povsem razumel, kaj standardi sploh so. Jesenska šola mu je odprla vpogled v svet, kjer standardi niso le pravila, temveč konkretna inženirska orodja, ki pomagajo reševati tehnične izzive in usmerjati razvoj. 

Podobno izkušnjo opisuje Mihael Pavlović, ki je standarde sprva dojemal kot obvezna laboratorijska navodila. Po intenzivnih delavnicah in hekatonu pa jih vidi kot pomembno dodano vrednost inovacijskemu procesu – kot preverjene postopke, ki idejam pomagajo varno in učinkovito postati izdelki.

      

   Andraž Andjelić                       Mihael Pavlović

Danijel Godec, ki se posveča tehnični kakovosti, poudarja, da meritve brez standardov preprosto ne obstajajo. Standardi zagotavljajo natančnost, ponovljivost in primerljivost – tri temelje kakovostnega inženirstva. Jesenska šola mu je omogočila vpogled v to, kako standardi nastajajo in kako jih podjetja uvajajo v prakso. Po njegovem mnenju je razumevanje standardov nujno za vsakogar, ki želi postati strokovnjak. Zgolj poznavanje delovanja sistema ni dovolj – treba je znati opredeliti zahteve, razložiti postopke in prepoznati šibke točke.

Erik Vladimir Simić, ki se je s standardizacijo prvič srečal že leta 2023, se spominja, da se mu je svet standardov takrat zdel oddaljen in zapleten. Vodilo ga je prepričanje, da nekaj resnično razumeš šele, ko znaš to razložiti preprosto – in to še posebej velja za standarde. Po treh letih sodelovanja s SIST danes razume njihovo vlogo bistveno globlje in jih zna uporabiti v praksi. Posebej ceni priložnosti za pogovor s strokovnjaki, obisk laboratorijev in vpogled v realne procese, ki mu pomagajo povezovati teorijo s prakso.

      

   Danijel Godec                          Erik Vladimir Simić

Za vse štiri je bila Jesenska šola standardizacije prelomna izkušnja. Hekaton, delo z mentorji, predstavitve podjetij in neformalni pogovori s strokovnjaki so jim omogočili, da so standarde začeli dojemati kot živo, dinamično področje, ki neposredno vpliva na procese, izdelke in družbo. Od abstraktnih dokumentov so prešli k razumevanju njihovega konkretnega vpliva na vsakdanje delo in dolgoročni razvoj.

Mladi ambasadorji se strinjajo, da je razumevanje standardov pravzaprav razumevanje pravil igre. Standardi so most med tehničnimi zahtevami, inovacijami in trgom. Omogočajo učinkovito rabo virov, jasne postopke in enotno razumevanje med deležniki. Oblikujejo okvir, v katerem deluje gospodarstvo, poznavanje teh pravil pa vidijo kot ključno za delo na presečišču tehnike, politike in ekonomije. Z uporabo standardov je poenostavljeno dokazovanje skladnosti izdelkov, zagotovljena kakovost, standardizacija pa mladim odpira tudi vrata v industrijo – pomeni mreženje, dostop do informacij in vpogled v mednarodne procese.

Ko govorijo o prihodnosti, so njihovi pogledi premišljeni in kritični. V kontekstu zelenega prehoda spomnejo, da morajo biti odločitve strokovno utemeljene in tehnično izvedljive. Andraž poudarja, da slabo premišljene rešitve lahko vodijo v nestabilnost in višje stroške. Danijel opozarja na nepreverjene zelene rešitve, ki brez standardov ostajajo le privlačne obljube. Mihael izpostavlja tveganja, če kriteriji niso jasno določeni in izvedljivi, Erik Vladimir pa poudarja pomen standardov za mednarodno sodelovanje in zmanjševanje nesporazumov. Njihovo skupno sporočilo je jasno: standardizacija ni sledenje trendom, temveč zagotavljanje strokovno utemeljenega, stabilnega in dolgoročnega razvoja.

Kot ambasadorji želijo vrstnikom približati preprosto resnico: standardi so povsod. So nevidna infrastruktura družbe, ki omogoča, da tehnologije govorijo isti jezik, da so izdelki varni in primerljivi, da lahko države in podjetja sodelujejo brez nepotrebnih ovir. Od polnilcev telefonov do energetskih sistemov, od laboratorijskih meritev do mednarodnih projektov – standardi so temelj, na katerem stoji sodobni svet. Mladi ambasadorji standardizacije 2026 vstopajo v to okolje kot bodoči aktivni soustvarjalci pravil, ki bodo oblikovala tehnologije, trge in družbo prihodnosti.