Evropska komisija je predstavila predlog nove uredbe o standardizaciji, ki prinaša pomembne spremembe na področju standardizacije. Na predlog sta se s sporočilom za javnost odzvala CEN in CENELEC. Ker bodo nova pravila vplivala tudi na slovensko standardizacijsko okolje, v nadaljevanju objavljamo prevod in povezavo na izvirno besedilo sporočila za javnost.
Povezava na izvirno besedilo CEN in CENELEC
SPOROČILO ZA JAVNOST
Bruselj, 6. oktober 2026
Evropska konkurenčnost potrebuje močnejši standardizacijski sistem – ne razdrobljenega
Danes je Evropska komisija objavila svoj predlog nove uredbe o standardizaciji, s katerim bi razveljavili Uredbo (EU) št. 1025/2012. CEN in CENELEC podpirata cilj, da bi evropska standardizacija postala hitrejša in učinkovitejša. Vendar pa z nekaterimi elementi v predlogu tvegamo, da oslabimo prav sistem, ki ga želi predlog izboljšati. Reforma bi morala uspešen sistem, ki ga Evropa že ima, okrepiti, ne pa drobiti.
To neodvisno javno-zasebno partnerstvo, ki temelji na doseganju soglasja, že desetletja preko vključevanj na nacionalni ravni povezuje industrijo, mala in srednja podjetja, javne organe, potrošnike, raziskovalce in deležnike civilne družbe. Zagotavlja varnost, interoperabilnost in zaupanje, ki jih podjetja potrebujejo za razvoj, uvajanje novosti in delovanje na enotnem trgu. Hkrati omogoča tudi uveljavljanje evropskega strokovnega znanja in tehnologij pri oblikovanju mednarodnih standardov ter njihovo konkurenčnost na svetovnem trgu.
Razprava o zakonodajnih spremembah bi se morala zato osredotočiti na štiri prednostne naloge, da bi evropski sistem standardizacije ostal močan in trajnosten steber evropske konkurenčnosti:
1. Ohraniti neodvisen in predvidljiv sistem
Javno-zasebno partnerstvo, nacionalno zastopanje in razvoj standardov na podlagi konsenza/soglasja morajo ostati v središču sistema.
Upravljanje mora ostati stabilno in predvidljivo, da se ohranita vključenost deležnikov in tehnično strokovno znanje.
2. Obravnavati dejanske zamude, ki upočasnjujejo pripravo in objavo standardov
Evropa potrebuje hitrejšo pripravo standardov, vendar bi morala reforma najprej obravnavati dejanska ozka grla pred tehničnim delom in po njem: pripravo zahtev za standardizacijo ter ocenjevanje in sklicevanje na harmonizirane standarde.
S preusmerjanjem dela na druge organizacije bi tvegali podvajanje dela namesto pohitritve procesa.
3. Izogniti se vzporednim potem in razdrobljenosti z nadgradnjo obstoječih struktur
Evropa ne potrebuje vzporednih poti standardizacije. Obstoječe zunanje specifikacije je že mogoče vključiti v evropski proces standardizacije prek mehanizma CEN in CENELEC Standardization Hub, ki omogoča vključevanje ustreznih zunanjih specifikacij v evropski sistem ob hkratnem zagotavljanju kakovosti, preglednosti in sodelovanja zainteresiranih strani.
Odprtost za globalno strokovno znanje in pristop, ki daje prednost mednarodnemu sodelovanju, krepita evropsko konkurenčnost. Nepotrebne omejitve ali odstopanja od mednarodnih pristopov bi zmanjšali kakovost, ustvarili ovire za evropske izvoznike ter omejili možnosti Evrope za prispevanje k oblikovanju mednarodnih standardov.
4. Zagotoviti, da bo širši dostop trajnosten in vreden zaupanja
CEN in CENELEC podpirata širši dostop do standardov, če se ohranijo trajnostni model financiranja, varstvo avtorskih pravic ter zaščitni ukrepi za zagotavljanje celovitosti in sledljivosti. Strinjata se tudi s prepoznavanjem potrebe po zaščiti standardov pred množičnim pridobivanjem njihove vsebine, ki ga predlog izpostavlja.
CEN in CENELEC sta pripravljena konstruktivno sodelovati z oblikovalci politik in drugimi deležniki pri oblikovanju hitrejšega in bolj odzivnega sistema standardizacije. Revizija bi morala okrepiti tiste značilnosti, zaradi katerih je evropska standardizacija pomemben steber konkurenčnosti Evrope: neodvisnost, soglasje, sodelovanje na nacionalni ravni, finančno vzdržnost in globalni doseg.
Predsednica CEN, Ulrika Francke, je jasna: "Evropa potrebuje hitrejši razvoj standardov, da bi podprla inovacije in konkurenčnost. Vendar hitrejšega delovanja ne bomo dosegli z oslabitvijo javno-zasebnega partnerstva ali z zmanjšanjem predvidljivosti vodenja sistema. Revizija bi morala temeljiti na strokovnem znanju, soglasju in sodelovanju na nacionalni ravni, ki so temelj uspešnega delovanja evropske standardizacije."
Predsednik CENELEC, Riccardo Lama, trdi: "Evropska podjetja potrebujejo standarde, ki jim pomagajo pri širjenju njihovih tehnologij po celotnem enotnem trgu in pri uspehu na globalni ravni. Vzporedne poti in nepotrebna odstopanja od mednarodnih standardov bi to otežila. Evropa bi morala svoj standardizacijski sistem in njegov globalni doseg okrepiti, ne pa (raz)drobiti."
