Zakonodaja s področja živil ter označevanje živil na primerih udeležencev

Vabilo s prijavnico 19.12.pdf


Datum: 19. december 2022
Ura: 10.00 - 14.00
Organizator: SIST

 

Uvod

Strategija »od vil do vilic« povezuje varnost, zdravje, trajnost in okolje na področju trženja hrane.  Navaja, da je lahko ob ustreznem znanju ter povezovanju navedenih zahtev s hkratno uporabo prostovoljnih mehanizmov konkurenčna prednost za nosilca živilske zakonodaje, če hkrati upošteva zakonodajo in ustrezno komunicira s potrošniki. Cilj označb na živilih in podajanja informacij na druge načine (npr. prodaja na daljavo in oglaševanje preko različnih medijev) je, da ima kupec možnost izvedeti o živilu vse, vezano na sestavo ter različne možne načine pridelave in predelave. Nekatere navedbe na živilih so zakonodajno splošno obvezne za vse vrste živil, druge so dodatno predpisane za posamezne kategorije živil, spet naslednje navedbe so zakonodajno predpisane in prostovoljno uporabne, nekatere pa so prostovoljne navedbe in dodane s strani nosilca živilske dejavnosti z namenom lažje izbire pri potrošnikih ter kot konkurenčna prednost nosilca živilske dejavnosti. Tako vsi zakonodajno obvezni podatki kot tudi vse prostovoljne navedbe morajo biti jasni in ne smejo zavajati potrošnikov. Prostovoljni podatki ne smejo zavzemati prostora, določenega za obvezne podatke. Primer obvezne označbe je predpisani način hranilnih vrednosti na označbi, dodatni načini označevanja hranilnih vrednosti na sprednji strani embalaže (t.i. FOPNL) pa so prostovoljni in pomagajo potrošnikom pri izbiri živil glede na hranila, ki jih vsebujejo. Prehranske in zdravstvene trditve, določene v UREDBI (ES) št. 1924/2006, pa pomagajo tako nosilcem živilske dejavnosti pri razvoju zdravju koristnih živil kot tudi potrošnikom pri njihovi izbiri ter so primer enotno predpisanih zahtev za zdravstvene in prehranske trditve, katerih uporaba ni splošno obvezna.

Tudi po več kot dvajsetletnem obdobju od uveljavitve Uredbe (ES) št. 178/2002 o zahtevah živilske zakonodaje še vedno prihaja do dileme, katere predpise upoštevati za doseganje skladnosti in varnosti na področju proizvodnje hrane/živil. Proizvajalci morajo ugotoviti, katere predpise je potrebno upoštevati splošno in katere dodatno za posamezne vrste hrane/živil, kako pripraviti prostovoljne informacije, da te niso zavajajoče, od tega pa je odvisno izvajanje postopkov ugotavljanja skladnosti ter označevanje posameznih proizvodov, preden jih posredujejo na enotni evropski trg.

 

Predstavitev je namenjena

  • zaposlenim v verigi proizvodnje živil (deležnikom: pridelovalcem, predelovalcem, distributerjem, trgovcem, prodaji na daljavo, gostincem …),
  • presojevalcem in svetovalcem na področju kmetijstva, živilstva, gostinstva in trgovine,
  • drugim tehnologom v podjetjih, ki se ukvarjajo z živili,
  • pravnim strokovnjakom in komercialistom, katerih področja so povezana s proizvodnjo in trženjem hrane,
  • organizatorjem prehrane iz različnih organizacij,
  • odgovornim za obvladovanje tveganj in označb na živilih,
  • vsem, ki želijo pridobiti in poglobiti znanje s področja poznavanja in povezovanja zakonodaje o živilih, povezane z informiranjem potrošnikov o živilih, možni uporabi mednarodno/evropsko harmoniziranih standardov v proizvodnji in kontroli, ter najširšemu trženju živil.

 

Kaj boste pridobili z udeležbo

Vsebina seminarja daje informacije o zakonodaji o živilih, povezanih z informiranjem potrošnikov, ter o izpolnjevanju zahtev za nosilce živilskih dejavnosti, ki se preverjajo v okviru uradnega nadzora, predpisanega v Uredbi (EU) 2017/625. Seminar zagotavlja  razumevanje osnovnih načel v proizvodnji varne in kakovostne hrane, vezanih na zagotavljanje sledljivosti in označevanje živil, ki jih morajo poznati živilski strokovnjaki pri svojem delu. Informacije o bistvenih novostih v živilski zakonodaji, povezane s trajnostno, varno in okolju ter zdravju potrošnikov namenjeno hrano, bodo koristile ne le nosilcem v verigi proizvodnje hrane tako pri pripravi označb kot pri razvoju in inovacijah v proizvodnji živil, kot tudi pri reviziji obstoječih označb ter pripravi novih označb živil, da bodo le te skladne s predpisi. Hkrati udeležba na seminarju ponuja predloge za uporabo mednarodnih/evropskih standardov pri različnih nosilcih živilske dejavnosti, vključno s konceptom kulture varnosti hrane, ki vsebuje kombinacijo skupnih vrednot vedenj in/ali prepričanj o pomembnosti varnosti živil, ki prevladujejo v celotni organizaciji, s poudarkom na bistveni vlogi voditeljev in menedžerjev. Gre tudi za komercialne prednosti zaradi uporabe standarda SIST EN ISO 22000:2018 in certificiranja živil oziroma prostovoljnega navajanja informacij. Na seminarju bodo dane tudi informacije o primerih sodb Evropskega sodišča, povezanih z živili.

Udeleženci bodo prejeli tudi original prevod standarda SIST EN ISO 22000:2018 – Sistemi vodenja varnosti živil – Zahteve za vsako organizacijo v prehranski verigi, v papirni obliki.

Ponujamo tudi 30 % popusta za stalne udeležence naših seminarjev, spletnih seminarjev in delavnic ter 30 % popusta za podjetja, ki prijavijo več zaposlenih.

 

Program

10.00–10.05    Pozdrav organizatorja

10.05–10.30    Uvod

Razmejitve pristojnosti med različnimi ministrstvi področij, povezanih s hrano/živili, ki vključujejo prehranska dopolnila in zdravila ter embalažo

10.30–11.00    Obveze nosilcev živilske dejavnosti za zagotavljanje varne in kakovostne hrane
•    Izpolnjevanje zahtev nosilcev živilske zakonodaje (NŽD), predpisanih v Uredbi (ES) 852/2004, ki vključuje oceno kulture varnosti hrane, katera je na novo predpisana v Uredbi Komisije (EU) 2021/382
•    Pomen Uredbe (EU) 2017/625, vezane na zagotavljanje učinkovitega nadzora v celotni verigi proizvodnje hrane z namenom varstva potrošnikov v povezavi z živili, ki kot pogoj za prenos določenih nalog uradnega nadzora na druge organizacije/osebe določa, da so le-te akreditirane v skladu z ustreznimi standardi, ki zadevajo prenesene naloge

11.00–11.30    Novosti v zakonodaji, povezane s proizvodnjo hrane
•    Novosti, ki se pripravljajo v okviru skupnega evropskega trga na področju kmetijstva in živilstva (zeleni dogovor, strategija »od vil do vilic« znotraj Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane (DG SANTE) – z namenom ponudbe zdravju koristnih živil ter zmanjšanja zavržene hrane/živil ob ustreznem osveščanju in izobraževanju državljanov; aktivnosti skupne kmetijske politike znotraj Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja (DG AGRI) – z namenom večje konkurenčnosti nosilcev živilske dejavnosti in ohranjanja biotske raznovrstnosti; znotraj okolja – Generalni direktorat za okolje (DG ENVI) – z namenom zmanjševanja podnebnih sprememb ter odpadkov in za ohranjanje biotske raznovrstnosti)
•    Označevanje hranilnih vrednosti na sprednji strani embalaže in prehranski profili
•    Označevanje datuma roka uporabe živil
•    Označevanje porekla kmetijskih pridelkov in živil
•    Označbe, povezane z okolju prijaznimi embalažnimi materiali na živilih
•    Skupna ureditev vseh shem kakovosti (živil iz Uredbe (EU) 1151/2012, vina in žganih pijač)
•    Zmanjševanje odpadkov in zavržene hrane

11.30–12.00    •    Odmor

12.00–13.00     Vsebine, povezane z informiranjem potrošnikov, predpisane v Uredbi (EU) 1169/2011 vezane na predpakirana in nepredpakirana živila
•    Odgovoren nosilec živilske dejavnosti ter prodaja na daljavo in oglaševanje
•    Predpisana imena in opisna imena živil
•    Država porekla, poreklo, kraj izvora živil in osnovnih sestavin v živilih, ki vključujejo vsebine, povezane z upoštevanjem 26. člena Uredbe (EU) 1169/2011 glede navedbe države ali kraja izvora živil ter navedbe države porekla ali kraja izvora osnovnih sestavin, in upoštevanjem izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2018/775 glede navajanja države porekla/kraja izvora osnovnih sestavin
•    Alergeni
•    Rok uporabe živil (porabiti do in uporabno najmanj do)
•    Hranilne vrednosti
•    Podajanje prostovoljnih informacij na splošno
•    Pravila za navajanje obveznih in prostovoljnih navedb na označbah, upoštevajoč  Uredbo (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil in Uredbo (EU) 2018/848 o ekoloških kmetijskih pridelkih in živilih ter Uredbo (EU) 1924/2006 o zdravstvenih ter prehranskih trditvah
•    Varstvo potrošnikov ter goljufive in zavajajoče prakse

13.00–13.30    Primeri sodb Evropskega sodišča, vezanih na hrano/živila
13.30–14.00    Vprašanja udeležencev in odgovori

 

Izvajalka


Dr. Mira Kos Skubic ima dolgoletne izkušnje s proizvodnjo, preskušanjem ter zakonodajo in standardi s področja hrane. Na začetku svoje poslovne kariere je bila zaposlena v živilskem podjetju SOZD SLOVIN, kjer si je pridobila strokovne izkušnje na področju proizvodnje brezalkoholnih pijač, uvajanja novih preskusnih metod za interno kontrolo v proizvodnji pijač in PET embalaže. Nato je nekaj let  vodila področje standardizacije živil, okolja, kemikalij in embalaže na takratnem Uradu za standardizacijo in meroslovje. Svojo poslovno pot je nadaljevala na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot vodja sektorja za varnost in kakovost hrane in krme. Takrat je pričela z vzpostavitvijo shem kakovosti v Republiki Sloveniji in sistema kakovosti v uradnih preskusnih laboratorijih za področje živil. Akreditacija je potrebna za pridobitev imenovanja kot referenčni ali uradni preskusni laboratorij za katero koli področje znotraj celotne verige proizvodnje živil (Uredba (EU) 2017/625). Aktivno je sodelovala pri prilagajanju slovenske zakonodaje s področja živil evropski zakonodaji in pri pogajanjih z Evropsko komisijo v času pred vstopom Slovenije v EU.  V tem času je aktivno  sodelovala pri izvedbi več TWINNING projektov, ki so potekali v sodelovanju s francoskimi, nizozemskimi, danskimi in grškimi  strokovnjaki, ter pri izvedbi bilateralnih projektov z Nizozemci v Sloveniji, vezanih na varnost in kakovost živil in krme, pri vzpostavitvi priznavanja zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil, sistemov kakovosti, vezanih na akreditacijo laboratorijev za preskušanje živil, vzpostavitvi sledljivosti v verigi proizvodnje živil ter povezovanja pridelovalcev in predelovalcev v proizvodnji živil.

Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo je opravila univerzitetni in magistrski študij. Naslov magistrske naloge je bil Ugotavljanje hlapnih komponent z GC/MS tehniko v brezalkoholni pijači Cockta. Doktorski študij je zaključila na Biotehniški fakulteti v Ljubljani z doktorsko disertacijo Poznavanje in zaznavanje živil z geografsko označbo ali označbo porekla pri potrošnikih.

Aktivno sodeluje na strokovnih srečanjih in seminarjih v Sloveniji in tujini. Bila je prva predsednica Sveta SA. Je članica v meroslovnem svetu MIRS, skupščine SIST, certifikacijskih organov za področje živil iz shem kakovosti. Prav tako je dejavna pri delu tehničnega odbora za varstvo potrošnikov na SIST ter v mednarodnem tehničnem odboru COPOLCO (standardi, povezani z varstvom potrošnikov), ki deluje znotraj mednarodne organizacije za standarde ISO.