SPOROČILA 2008-02

Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov
V prispevku je prikazan Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov in njegovo mesto v slovenskem pravnem redu. Posebna pozornost je posvečena načinom projektiranja nosilnih konstrukcij, skupini evropskih standardov Evrokodov, sklicevanju pravilnika na evrokode. Za graditev je v Sloveniji pristojno Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki je pripravilo osnovne zakone, ki urejajo to področje. Zakon o graditvi objektov določa, da minister za prostorske in gradbene zadeve ter resorni ministri pripravljajo ali izdajajo podzakonske akte, ki imajo obliko pravilnikov in ki jih po potrebi dopolnjujejo tehnične smernice ali standardi. Del pravilnikov tvori skupino predpisov, ki natančneje navajajo bistvene zahteve za objekte in jih imenujemo gradbeni predpisi. V tem smislu so podrobneje razloženi gradbeni predpisi, še posebej pa pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov in evrokodi, ki jih v slovenski pravni red uvaja omenjeni pravilnik. Priprava slovenskih gradbenih predpisov je obsežno in strokovno zahtevno delo, ki ga je bilo potrebno opraviti zato, da bi nadomestili stare podedovane predpise in zapolnili vrzeli tam, kjer predpisov ni ter zagotovili izpolnjevanje vseh bistvenih zahtev evropskimi direktivami.


Evrokod 8 - Novi standardi za projektiranje potresnoodpornih konstrukcij
Izjemno hiter razvoj potresnega inženirstva v zadnjih desetletjih, ki mu gradbeni predpisi še iz stare države niso ustrezno sledili, so v Sloveniji privedli do zgodnji odločitve za prevzem evrokodov. Še posebej kritično je bilo dejstvo, da v času intenzivnega avtocestnega programa nismo imeli predpisov za gradnjo potresnoodpornih mostov. Zato je bil najprej vpeljan prav drugi del Evrokoda 8 za mostove, čeprav niti v Evropi ni bil popolnoma dokončan in tako so bili do leta 2001 kot slovenski predstandardi sprejeti vsi deli Evrokoda 8. Slovenija je na evropski ravni ves čas aktivno sodelovala pri pripravi Evrokoda 8. Slovenski strokovnjaki so pripravili številne pripombe na delovne gradiva in prispevali predloge za izboljšave standardov. V prispevku je pregled standardov te skupine in razloženi namen evrokoda 8 in bistvene novosti. Zaradi zgodnje uporabe si je Slovenija že pridobila nekaj izkušenj, še posebej pohvalno pa je, da je Evrokod 8 že dalj časa vključen v program univerzitetnega študija na univerzah v Ljubljani in Mariboru in da se izvajajo tudi strokovni seminarji kot dodatna izpopolnjevanja projektantov.

Evropski standardi za gradbene konstrukcije
Pomembna značilnost evropskih standardov za gradbene konstrukcije, v katerih je na enoten način obdelana celotna problematika vseh vrst gradbenih konstrukcij, je v tem, da so med seboj usklajeni. Problematika vseh vrst betonskih konstrukcij je obdelana v skupini standardov Eurocode 2, ki je v sestavku podrobneje predstavljena. V pregledu slovenskih standardov za betonske konstrukcije, so navedeni tudi predstandardi, ki jih novi standardi iz te skupine evrokodov nadomeščajo. Na kratko so navedene glavne značilnosti in temeljna izhodišča standardov SIST EN 1992 oziroma Eurocode 2.

Standardi skupine evrokodov. Kako so nastali in kaj nam prinašajo
Standardi skupine evrokodov prinašajo v projektiranje gradbenih konstrukcij v evropsko gospodarstva bistvene novosti. Predstavljeni so bistveni mejniki pri nastajanju evrokodov, od prve ideje, ko bi naj bili to enotni evropski predpisi do sedanjega stanja, ko gre za obsežno zbirko med seboj usklajenih standardov. Samo pripravljanje, sprejemanje in usklajevanje ni bilo enostavno, zato je trajalo precej časa. Standardi so se pripravljali 35 let, stroka je bila vsaj zadnjih 15 let sproti obveščana o novosti, ki prihaja, in slednja je sedaj na potezi, da strokovno pretehtane rešitve uvede v stavbe in inženirske objekte. Sedaj je celotna stroka projektantov Evropske unije pred težavno nalogo, saj je treba 59 standardov, ki imajo več kakor 5000 strani, prenesti v uporabo, mu vdahniti življenje.. Nekateri objekti v Sloveniji, na primer mejni prehod Obrežje, obnova Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani so bili deloma ali v celoti že projektirani po evrokodih.

Nacionalna dodatka k evrokodov za obtežbo snega (SIST EN 1991-1-3) in vplive vetra (SIST EN 1991-1-4)
V sistemu evropskih standardov za gradbene konstrukcije se je pri njihovem razvoju izkazalo, da popolno poenotenje ne bo v celoti doseženo. Zato je treba številne dolocbe, ki šele omogocajo prakticno uporabo, uveljaviti z nacionalnimi dodatki posameznih standardov. V Sloveniji smo se vecinoma odlocili za privzemanje v evropskih standardih predlaganih vsebin. Tako sta bila pripravljena nacionalna dodatka k SIST EN 1991-1-3 in SIST EN 1991-1-4, ki vsebujeta tudi karto obtežbe snega in karto hitrosti vetra.

Novi standardi za projektiranje lesenih konstrukcij
Novi evropski standardi za projektiranje lesenih konstrukcij (Evrokodi 5) so zasnovani na najnovejših spoznanjih ter uvajajo sodobne metode računa, ki so skupne vsem konstrukcijam iz različnih materialov. Evrokodi se vsebinsko navezujejo še na vrsto drugih standardov. To so standardi o lastnostih in kvaliteti materialov, zahtevah za uporabo, preiskušanju, določitvi karakterističnih vrednosti in podobno. Posebe pomembni so standardi, ki določajo trdnostne razrede masivnega in lepljenega lameliranega lesa. V prispevku je opisana klasifikacija lesa in povezava tudi na druge standarde, ki jih je potrebno uporabljati, razloženo pa je tudi označevanje z znakom CE, ki je obvezno v skladu z določili direktive CPD. Poleg osnov računa po evropkodu 5 pa je tudi nekaj informacij glede nacionalnega dodatka k temu standardu, ki obravnava predvsem obtežbe s snegom in vetrom, ki so značilne za Slovenijo.

SPOROČILA 2008-01

Označevanje nege tekstila in GINETEX
Simboli za vzdrževanje so priporočila za nego tekstilnega izdelka. Opozarjajo na postopke, ki jih tekstilno blago dopušča brez ireverzibilnih poškodb. Lastnik simbolov za vzdrževanje tekstila je Mednarodna organizacija za označevanje nege tekstilnih izdelkov (GINETEX), ki ima 16 držav članic. V GINETEXU je opazovalka tudi Slovenija. ki je v ta namen ustanovila tudi tehnični odbor SIST/TC OVT. GINETEX je dovolil mednarodnemu tehničnemu odboru ISO/TC 38 Tekstilije (tudi evropskemu tehničnemu odboru CEN/TC 248 Tekstil in tekstilni proizvodi), da simbole uporabi v standardu EN ISO 3758:2005, Tekstilije - Označevanje nege s simboli. Glavne poudarke standarda, pravilno uporabo simbolov ter predvidene spremembe standarda ISO 3758 povzema tudi ta članek.

Označevanje tekstilnih izdelkov
Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 se je označevanje tekstilnih izdelkov spremenilo. Namesto obveznih informacij o surovinski sestavi, vzdrževanju in velikostni številki/dimenziji izdelkov je zdaj obvezno le še navajanje surovinske sestave izdelkov skladno s Pravilnikom o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih (Uradni list RS, 29. 12. 1999, št. 109). Velika sprememba se je sočasno zgodila tudi na področju označevanja usnjenih izdelkov, saj je njihovo označevanje zdaj neobvezno. Kljub bojazni, da bodo tekstilni izdelki sedaj slabše označeni, temu ni tako. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je svoje naredila konkurenca. Dobavitelji se zavedajo, da je slabo označen izdelek neprivlačen za potrošnika, če pa ga ta kljub temu kupi, lahko nastanejo težave ob reklamacijah. Zatorej je označevanje postalo pomemben dejavnik pri ponudbi izdelkov potrošnikom.

Izbira navedb na tekstilnih izdelkih je večinoma prepuščena dobavitelju
Po spremembi Zakona o standardizaciji iz leta 1995 oziroma po uveljavitvi novih zakonov, to je Zakona o standardizaciji (ZSta-1), Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS) ter Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), deklariranje oziroma označevanje ni več opredeljeno kot obvezno oziroma kot horizontalna zahteva za vse proizvode na trgu. Obvezno označevanje velja za izdelke, za katere veljajo posebni predpisi, ki to zahtevajo. V skladu z 2. členom Zakona o varstvu potrošnikov - ZVPot (Uradni list RS, str. 98/04 - uradno prečiščeno besedilo) pa je priporočljivo, da podjetje na takem izdelku označi vsaj informacije o značilnostih, prodajnih pogojih ter uporabi in namembnosti izdelka, pri čemer lahko uporabi tudi splošno razumljive slike in simbole ter navede skrajšano ime za identifikacijo podjetja. V članku so navedeni tudi veljavni slovenski standardi na področju označevanja velikosti oblačil in pa odgovori, ki jih v informacijski točki Slovenskega Inštituta za standardizacijo dobivamo na temo označevanja oziroma deklariranja.

6. sestanek CEN/TC264/WG9 na SIST v Ljubljani
V sodobnem svetu postaja varovanje okolja vedno pomembnejše, s tem pa postaja vedno pomembnejši tudi emisijski obratovalni monitoring. Sistem trajnega (stalnega, kontinuiranega) obratovalnega monitoringa (CEMS - Continuous Emission Monitoring System) sestoji iz sistema za avtomatsko merjenje (AMS - Automated Measuring System) in sistema za avtomatsko vrednotenje (DAHS - Data Aquisition and Handling System). Za sisteme za avtomatsko merjenje (AMS) so tako sedaj v Evropi postavljene enotne zahteve, kar pa ne velja za sisteme avtomatskega vrednotenja (DAHS). Zato je bila leta 2006 pri tehničnem odboru CEN/TC 264 Kakovost zraka (Air Quality) ustanovljena delovna skupina WG 9, ki pripravlja nov standard EN pod delovnim naslovom TC 264 WI 264076:2006, Emisije nepremičnih virov - Zagotavljanje kakovosti podatkov iz AMS (Sationary source emissions - Quality assurance of AMS data), ki zajema obdelavo podatkov, ki jih posredujejo sistemi za avtomatsko merjenje. Delovna skupina se je na svojem šestem sestanku zbrala 15. in 16. novembra 2007 na SIST v Ljubljani potekal šesti sestanek. Sestanka se je udeležilo 13 članov iz osmih držav (Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Nizozemska, Slovenija, Švedska in Velika Britanija). Od aktivnih članic je manjkala le Finska.

Sporočila 2007-11

Osebna varovalna oprema
Serijo člankov s področja delovanja Tržnega inšpektorata RS nadaljuje avtorica z opisom pristojnosti inšpektorata na področju osebne varovalne opreme, na katerem veljajo Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS) (Uradni list RS, št. 99/2004) ter Pravilnik o osebni varovalni opremi (Uradni list RS, št. 29/2005 in 23/2006) in Seznam slovenskih standardov, ki privzemajo harmonizirane evropske standarde, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti osebne varovalne opreme z zahtevami Pravilnika o osebni varovalni opremi, objavljen 10. avgusta 2006 (Uradni list RS, št 95/2007). Definicijam osebne varovalne opreme v članku sledijo opis treh kategorij, v katere se ta oprema razvršča, zahteve, ki zanjo veljajo, z opisom navodil za uporabo ter naloge nadzora nad osebno varovalno opremo in ukrepi, ki jih inšpektorat lahko ob nadzoru odredi.


Sporočila 2007-09

Uspešno zaključen projekt prenosa in uporabe evropskih predpisov v BiH
Kot pomoč prizadevanjem BiH, da bi se čimbolj približevala državam članicam EU, je Evropska komisija v zadnjih letih v tej državi financirala več projektov. Med drugim je podprla tudi projekt tehnične pomoči pri prenosu in uvajanju evropskih tehničnih predpisov, pri katerem je uspešno sodeloval tudi SIST. Da bi BiH lahko zagotavljala proizvodnjo varnih in kakovostnih izdelkov in izvažala na trg EU, hkrati pa na svoj trg uvažala le varne proizvode, je potrebno vzpostaviti vso potrebno tehnično infrastrukturo in uskladiti nacionalne tehnične predpise z evropskimi predpisi. Tako je SIST v omenjenem projektu pomagal pri pripravi metodologije za privzem direktiv novega pristopa, oblikovanju predpisov, vzpostavljanju informacijske točke, ki bo izvajala postopke notifikacij v skladu z določili Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini WTO/TBT, itd. Na konferenci ob zaključku projekta v Sarajevu je bilo ugotovljeno, da je večina zastavljenih nalog uspešno opravljena. Vzpostavljene so nekatere institucije, na primer Agencija za varnost hrane BiH, Agencija za nadzor na trgu BiH in Inštitut za standardizacijo. Kljub še nekaterim težavam, ki so posledica premajhne kadrovske zasedenosti pristojnih ministrstev, neusklajenosti dela in neobstoju posameznih institucij, pa doseženo vzbuja upanje, da se bo delo, začeto v okviru tega projekta, nadaljevalo in bodo pridobljeno znanje, napotki in predlagani sistemi prevzemanja.


Sporočila 2007-7/8

Varnostne zahteve za napihljive proizvode za uporabo v plitvi in mirni vodi
Poletje je čas, ki ga ljudje v veliki meri namenimo dejavnostim, kot so zabava, šport in sprostitev. V tem času se poveča povpraševanje po izdelkih, namenjenih igri in zabavi v vodi ter učenju plavanja. Ker je ponudba zares pestra, moramo biti posebej pozorni predvsem pri izbiri izdelkov za otroke. Preveriti je treba, čemu so ti izdelki namenjeni in kateri starostni skupini otrok ustrezajo. Zlasti pa ne smemo spregledati navodil za varno uporabo. Ker se v zvezi z omenjenimi izdelki pojavljajo številna vprašanja tako pri proizvajalcih kot pri distributerjih in uporabnikih, so na Ministrstvu za gospodarstvo pripravili preglednico z osnovno razdelitvijo izdelkov v posamezne skupine ter navedli predpise, ki veljajo za posamezna področja. Preglednica predstavlja smernice za pravilno izpolnjevanje minimalnih varnostnih zahtev v skladu s slovenskimi predpisi, ki pomenijo prenos evropske zakonodaje na tem področju. Pripravljena je na osnovi gradiv Evropske komisije oz. dela strokovnih odborov Direktive o igračah (88/378/EGS),Direktive o osebni varovalni opremi (89/686/EGS) in Direktive o splošni varnosti proizvodov (2001/95/ES), Odločbe Komisije 2005/323/ES ter informacij oziroma stališč, ki veljajo za posamezne vrste izdelkov v drugih državah članicah in odražajo trenutno stanje v EU.


Preskušanje zunanjih igral
Otroška igra je nepogrešljiv del otrokovega razvoja. Tobogani, gugalnice, plezala, hišice in podobna igrala spodbujajo otrokove gibalne sposobnosti, razvijajo socialne veščine, tekmovalnost, samozaupanje itd. Zavedati pa se moramo, da je igra povezana tudi z nevarnostjo. Da bi bilo nesreč na igriščih kar najmanj, morajo vsi akterji v verigi načrtovanja, izdelave, montaže in vzdrževanja igral poskrbeti za varnost igral in igrišč. V Evropski uniji in s tem tudi v Sloveniji so sprejeti standardi, ki podrobno obravnavajo področje varnosti igral in njihove montaže, ureditve okolice in vzdrževanja. Namembnosti igrala, primernosti za igro, oblikovalskih rešitev in podobnih značilnosti standardi ne obravnavajo. Standarde delimo na splošne, posebne in dodatne: Prvi podajajo splošne varnostne zahteve za vsa igrala, drugi se osredotočajo na dodatne zahteve za igrala, kot so gugalnice, tobogani, vrtiljaki in viseče vrvne proge, tretji pa vsebujejo postopke montaže in rabe igral, zaščite pred padcem, vzdrževanja ter inšpekcijskih pregledov. Varnost igral v Sloveniji generalno ureja Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP), ki pravi, da >morajo proizvajalci dati na trg samo varne proizvode<, torej proizvode, ki >izpolnjujejo zahteve prostovoljnih slovenskih, mednarodnih ali evropskih harmoniziranih standardov<. Realno se varnost igrala preverja s preskušanjem, ki ga opravlja za to usposobljen preskuševalni laboratorij. Igralo mora biti preskušeno v celoti, v vseh točkah splošnega, po potrebi pa tudi posebnega standarda. Proces preskušanja poteka sistematično in obsega nekaj osnovnih sklopov opravil, posebna pozornost pa je namenjena zlasti preverjanju nevarnosti ujemanja ali zatikanja ter nevarnosti padca.


Sporočila 2007-06

Ko standard postane del tehničnega predpisa - Načini sklicevanj na standarde
Predstavljena je razlika med predpisi in standardi ter njihova medsebojna povezava, ki nastane s sklicevanjem na standarde. Standard, ki je v svojem bistvu neobvezen dokument lahko glede na način sklicevanja v tehničnem predpisu postane za uporabo obvezen. Navedene so zakonske osnove za sklicevanje na standarde, ki veljajo v Sloveniji za področje javnega prava. Sklicevanje na standarde v predpisih je lahko različno in v vsakem primeru je zakonodajalec tisti, ki se na temelju tega kaj želi s sklicevanjem doseči, odloči kateri način bo izbral. V članku so navedeni načini sklicevanja, ki se ločijo na datirano, nedatirano sklicevanje in splošno ter po moči sklicevanja na izključno in nakazovalno sklicevanje. N kratko so omenjeni tudi koncept Sveta EU o harmoniziranih standardih ter sklicevanja na standarde v zasebnem pravu.


Sporočila 2007-05

Zakonodaja in standardizacija na področju tlačne opreme
Zakonodaja na področju tlačne opreme je ena najstarejših tehničnih zakonodaj na svetu. Z njeno uvedbo se je skozi zgodovino bistveno zmanjšalo število nesreč in izboljšala varnost uporabe tlačne opreme. Avtor članka po opisu razvoja zakonodaje v svetu, Evropi in Sloveniji poudari pomen evropske direktive 23/97/ES, s sprejetjem katere se področje tlačne opreme ne ureja več na nacionalni ravni, pač pa poenoteno za celotno področje EU. S tem se odpravijo ovire za prosti pretok blaga. Slovenija je zahteve direktive za tlačno opremo povzela s Pravilnikom o tlačni opremi, ki je izšel v februarju 2002. Pravilnik sestoji iz splošnega besedila, ki vsebuje vse pravne zahteve, in sedmih prilog, ki podrobneje opisujejo tehnične zahteve in postopke. V članku so opisane spremembe in razlike med staro in novo zakonodajo, predstavljene so različne vrste modulov ugotavljanja skladnosti in harmonizirani standardi s področja, v zadnjem delu pa je kot ena glavnih sprememb v primerjavi s staro zakonodajo omenjena še uvedba sistemov kakovosti v postopke ugotavljanja skladnosti, na kratko pa so opisani še vloga in naloge priglašenih in imenovanih organov ter trenutno stanje nadzora nad uporabo tlačne opreme.

Olga Naglič, predsednica Strokovnega sveta SIST za splošno področje
Po končani gimnaziji je izbrala študij kemije in diplomirala iz organske kemije. Svojo poklicno pot je začela v tovarni izolacijskih materialov Izolirka v Ljubljani. Nato se je zaposlila v SOP-ovem inženirskem biroju kot projektantka za površinsko zaščito lesa, vendar se je pred leti zopet vrnila k bitumnu in hidroizolacijam kot vodja oddelka za IGM na inštitutu za gradbene materiale IGMAT, d.d., Ljubljana, kjer je zaposlena še danes. S standardizacijo se je prvič srečala še v času Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo. Večina njenega dela je povezana z izpolnjevanjem zahtev standardov. Pravi, da ima čudovito možnost, da že od leta 1996 sodeluje pri delu evropskega tehničnega odbora CEN/TC 254, ki se ukvarja s hidroizolacijskimi trakovi in nato svoje znanje in informacije v največji možni meri posreduje članom svojega strokovnega okolja. Kot predsednica Strokovnega sveta za splošno področje se bo trudila, da se bo enakomerno posvetila razvoju standardizacije na vseh tistih področjih, ki jih svet obravnava in na katerih bodo izražene potrebe oziroma interes.
Njena temeljna usmeritev je, da je treba doseženo raven ohraniti in težiti k postavljanju še višjih, a realno dosegljivih kakovostnih zahtev. Tako bodo slovenski izdelki konkurenčni na zahtevnih trgih, naše storitve pa primerljive z najkakovostnejšimi tujimi ponudniki. Na vprašanje o uveljavljenosti standardizacije v Sloveniji pravi, da se le-ta uveljavlja predvsem tam, kjer jo gospodarstvo potrebuje. Iz teh okolij prihajajo tudi pobude za izboljšanje stanja in pripravljenost strokovnjakov za aktivno sodelovanje. Meni, da je nujno treba izboljšati pripravo izvirnih standardov, aktivneje pristopiti k prevajanju privzetih standardov in v večji meri aktivneje sodelovati pri nastajanju evropskih in mednarodnih standardov. Zaveda se, da je vseh več tisoč obstoječih standardizacijskih dokumentov nemogoče prevesti v slovenščino. Poskrbeti pa je treba za prevode ključnih standardov, saj jih s tem približamo večjemu krogu uporabnikov in uzakonimo pravilno izrazje. Pri tem znanje lingvista ni dovolj, potrebno je še tesno sodelovanje stroke. Meni tudi, da je treba čim širšemu krogu predvsem mladih strokovnjakov omogočiti, da se vklopijo v evropske in mednarodne tokove nastajanja standardov.


Drago Majcen, predsednik Strokovnega sveta SIST za elektrotehniko, informacijsko tehnologijo in telekomunikacije
Drago Majcen je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko in svojo poklicno pot začel v PTT podjetju. Kmalu je postal vodja Centra za vzdrževanje radiorelejnih naprav, nato je vodil Sektor za nadzor, upravljanje in vzdrževanje TK omrežja, kasneje pa je postal član Uprave Telekom Slovenije. Opravljal tudi funkcije predsednika nadzornega sveta hčerinskih družb Impulz in Komcard ter člana nadzornega sveta Mobitela. Od junija 2004 je zaposlen v Mobitelu, kjer opravlja naloge zastopanja družbe v mednarodnih organizacijah. S standardizacijo se je srečal že ob nastopu prve službe, kjer sta delovanje in organiziranost temeljila na številnih navodilih in pravilnikih, ki so jih pripravili na osnovi mednarodnih priporočil in standardov. Kasneje se je v okviru svojega dela vključil tudi v SIST kot predsednik SIST/TC RES, od lani pa je predsednik SIST/TC MOC. Na vprašanje o razvoju standardizacije v Sloveniji odgovarja, da na razvoj nacionalne standardizacije vpliva več dejavnikov. Med njimi najprej omeni vizijo, strategijo in interes vodstva države in ministrstev, ki se odražajo v programih in projektih in konkretni podpori SIST. Dejanske usmeritve in konkretne akcije kažejo, kakšno gospodarstvo, industrijo, podjetništvo in potrošniško družbo želimo imeti. Obenem poudari, da so pomembni tudi kadrovski in strokovni viri znotraj SIST, saj so strokovno in organizacijsko znanje, sposobnosti ter prizadevnost tehničnih sekretarjev in drugih delavcev sekretariata ključnega pomena za aktivno in kakovostno delo članov v tehničnih delovnih telesih. Ob izvolitvi za predsednika strokovnega sveta SS EIT je poudaril, da se morajo člani novega mandata najprej seznaniti z vsemi dokumenti in delovanjem sekretariata v preteklem mandatu. Po pregledu dokumentov in poročil je že predlagal nekatere posodobitve in dopolnitve glede organizacije, odgovornosti in terminskih rokov. Svoje delo bo usmeril tudi na področje načina dela tehničnih odborov, v izboljšanje medsebojnega obveščanja in koordinacijo dela med strokovnim svetom, tehničnimi sekretarji in predsedniki tehničnih odborov, pododborov, delovnih in projektnih skupin, naslednji korak pa je dopolnitev organiziranosti SIST. Glede uveljavljenosti standradizacije v Sloveniji meni, da prepogosto pozabljamo, da nepoznavanje ali neupoštevanje standardov in priporočil proizvajalcem zapira dostop na svetovni in evropski trg, pa tudi na vedno konkurenčnejši domači trg. Standardi praktično določajo obliko, lastnosti in uporabnost večine proizvodov in vedno bolj tudi storitev, zato v vsakdanjem življenju praktično ne moremo več brez njih.


Predvidene spremembe evropske zakonodaje na neharmoniziranem področju
Konec februarja je Evropska komisija Svetu ES predstavila predlog uredbe za področje tehnične zakonodaje, ki do sedaj ni bila harmonizirana na ravni Evropske skupnosti. Predlagana uredba se nanaša na postopke za uporabo nacionalnih tehničnih predpisov za izdelke, ki se sicer zakonito tržijo v drugi državi članici ES, a niso usklajeni na ravni ES. Če namreč nacionalni predpisi niso usklajeni z evropskimi, pogosto ustvarjajo tehnične ovire za prosti pretok izdelkov. Na podlagi analize so take ovire leta 2000 zmanjšale blagovno menjavo na notranjem trgu za skoraj 10 odstotkov ali 150 milijard evrov. Ovire je mogoče odpraviti z uskladitvijo nacionalnih predpisov ali z uporabo tako imenovanega "načela vzajemnega priznavanja". Slednje onemogoča posameznim državam, da na svojem trgu neutemeljeno prepovejo prodajo izdelkov drugi državi članici. Ocenjuje se, da vzajemno priznavanje zajema približno 28 odstotkov trgovine za namen proizvodnje znotraj EU. Tako trgovina znotraj EU, zajeta v vzajemno priznavanje, predstavlja približno 5,4 odstotka BDP. Žal pa ima načelo vzajemnega priznavanja nekaj temeljnih pomanjkljivosti, med katere spadajo pomanjkanje ozaveščenosti podjetij in nacionalnih organov o obstoju načela vzajemnega priznavanja, pravna negotovost glede obsega načela in dokaznega bremena ter tveganje za podjetja, da njihov izdelek ne bo imel dostopa do trga v namembni državi članici. Predlog obravnavane uredbe je za Slovenijo pomemben, ker ima učinkovito delovanje notranjega trga na neharmoniziranem področju velik pomen predvsem za majhna in srednja podjetja, ki v Sloveniji predstavljajo večino. Cilj predlagane uredbe je opredeliti pravice in obveznosti nacionalnih organov in podjetij, ki želijo v eni državi članici prodajati izdelke, ki se že zakonito tržijo v drugi državi članici, kadar nameravajo pristojni organi omejiti trženje izdelka v skladu z nacionalnimi tehničnimi predpisi. Predlog določa postopke v primeru odklonitve vzajemnega priznavanja in določa, da je dokazno breme na strani države uvoznice.

Osveženo:  2008-03-19