NOVOSTI MED SLOVENSKIMI NACIONALNIMI STANDARDI V SLOVENSKEM JEZIKU

SIST EN 24006:2002, Meritve pretoka tekočin v zaprtih cevovodih – Slovar in simboli (ISO 4006:1991)

V tem mednarodnem standardu so opredeljeni izrazi in njihovi ustrezni simboli, ki se uporabljajo pri meritvah pretoka tekočin v zaprtih cevovodih.

Izključeni so izrazi, ki spadajo v eno od kategorij:

a) izrazi, ki so očitni; b) izrazi, ki niso povezani posebej s tem področjem, še posebej tisti v zvezi s pretokom tekočin v strugah (glej ISO 772); c) izrazi v zvezi s posebnimi merilnimi metodami in ne morejo biti standardizirani.

 

SIST EN 1991-1-2:2004, Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije - 1-2. del: Splošni vplivi – Vplivi požara na konstrukcije

Metode, navedene v tem 1-2. delu EN 1991, se uporabljajo za stavbe in se nanašajo na požarno obtežbo v povezavi s stavbo in uporabniki (namembnostjo).

Ta 1-2. del EN 1991 obravnava toplotne in mehanske vplive na konstrukcijo, izpostavljeno požaru. Namenjen je uporabi skupaj z deli standarda EN 1992 do EN 1996 in EN 1999 za požarno projektiranje, v katerih so navedena pravila za projektiranje konstrukcij z zahtevano požarno odpornostjo.

Ta 1-2. del EN 1991 obravnava toplotne vplive, odvisne od nazivno in fizikalno določenih toplotnih učinkov. Več podatkov in modelov fizikalnega določanja toplotnih vplivov je navedenih v dodatkih.

Ta 1-2. del EN 1991 razlaga splošna načela in pravila o uporabi v povezavi s toplotnimi in mehanskimi vplivi, ki naj se uporabijo v povezavi z EN 1990, EN 1991-1-1, EN 1991-1-3 in EN 1991-1-4.

Ta dokument ne obsega ocene poškodbe konstrukcije po požaru.

 

SIST EN 1993-1-1:2005, Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij – 1-1. del: Splošna pravila in pravila za stavbe

EN 1993-1-1 navaja osnovna pravila projektiranja za jeklene konstrukcije z debelino materiala t ³ 3 mm. Prav tako navaja dodatna pravila za projektiranje jeklenih stavb. Ta dodatna pravila so označena s črko “B”, ki sledi številki odstavka: ( )B.

EN 1993-1-1 vsebuje naslednja poglavja:

Poglavji 1 Splošno in 2 Osnove projektiranja vsebujeta dodatna pravila k pravilom, navedenim v EN 1990 “Osnove projektiranja konstrukcij”.

Poglavje 3 Materiali obravnava lastnosti materiala za proizvode iz malo legiranih konstrukcijskih jekel.

Poglavje 4 Trajnost podaja splošna pravila za trajnost.

Poglavje 5 Analiza konstrukcij se nanaša na analizo konstrukcij, pri kateri je mogoče z dovolj veliko natančnostjo pri globalni analizi elemente modelirati z linijskimi elementi.

V poglavju 6 Mejna stanja nosilnosti so navedena podrobna pravila za projektiranje prečnih prerezov in elementov.

V poglavju 7 Mejna stanja uporabnosti so navedena pravila za uporabnost.

 

SIST EN 1993-1-8:2005, Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij – 1-8. del: Projektiranje spojev

Ta del evropskega standarda EN 1993 navaja metode projektiranja spojev, izpostavljenih pretežno

statični obremenitvi in izdelanih iz jekel naslednjih kakovostnih razredov: S235, S275, S355 in

S460.

 

SIST EN 1993-1-9:2005, Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij – 1-9. del: Utrujanje

EN 1993-1-9 navaja metode za oceno odpornosti proti utrujanju pri elementih, spojih in vozliščih, ki so izpostavljeni obtežbi utrujanja. Te metode izhajajo iz preskusov utrujanja, izvedenih s preskušanci v naravni velikosti, pri katerih so se upoštevali vplivi geometrijskih in konstrukcijskih nepopolnosti zaradi izdelave materiala in izdelave konstrukcijskih elementov (npr. vplivi toleranc in zaostalih napetosti od varjenja).

Metode, navedene v tem delu, veljajo za vse kakovosti konstrukcijskih jekel, nerjavnih jekel, nezaščitenih vremensko odpornih jekel, razen kadar je v preglednicah kategorij konstrukcijskih detajlov navedeno drugače. Ta del velja za materiale, ki izpolnjujejo zahteve glede žilavosti, navedene v EN 1993-1-10.

Druge metode za oceno odpornosti proti utrujanju, razen metode Ds_R-N, kot na primer metoda »notch strain« ali metode lomne mehanike, v tem delu niso obravnavane.

Naknadni postopki za izboljšanje odpornosti proti utrujanju, razen popuščanja zaostalih napetosti, v tem delu niso obravnavani.

Trdnosti utrujanja, navedene v tem delu, veljajo za konstrukcije, ki delujejo v normalnih atmosferskih pogojih in so redno vzdrževane. Vplivi korozije zaradi morske vode niso vključeni.

Mikropoškodbe zaradi visokih temperatur (>150 °C) niso vključene.

 

SIST EN 1993-1-10:2005, Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij – 1-10. del: Izbira kakovosti jekla glede na žilavost in lamelarni lom

EN 1993-1-10 vsebuje navodila za izbiro materiala glede lomne žilavosti in lastnosti materiala po debelini pločevin varjenih elementov, kadar obstaja znatna nevarnost lamelarnega loma med izdelavo konstrukcij.

Poglavje 2 se nanaša na kakovost jekel v razponu od S 235 do S 690.

Poglavje 3 velja le za jekla kakovosti S 235 do S 460.

Pravila in navodila, navedena v poglavjih 2 in 3, temeljijo na predpostavki, da bo konstrukcija izdelana v skladu z EN 1090

 

SIST EN 1994-1-1:2005, Evrokod 4: Projektiranje sovprežnih konstrukcij iz jekla in betona - 1-1. del: Splošna pravila in pravila za stavbe

V 1-1. delu evrokoda 4 so navedene splošne osnove za projektiranje sovprežnih konstrukcij skupaj s posebnimi pravili za stavbe.

1-1. del vsebuje naslednja poglavja:

1: Splošno

2: Osnove projektiranja

3: Materiali

4: Trajnost

5: Analiza konstrukcij

6: Mejna stanja nosilnosti

7: Mejna stanja uporabnosti

8: Sovprežni spoji okvirov v stavbah

9: Sovprežne plošče s profilirano jekleno pločevino v stavbah

 

SIST EN 1997-1:2005, Evrokod 7: Geotehnično projektiranje - 1. del: Splošna pravila

EN 1997-1 naj se uporablja kot splošna osnova za geotehnične vidike projektiranja stavb in

gradbenih inženirskih objektov.

EN 1997-1 obravnava naslednje teme:

1. poglavje: Splošno

2. poglavje: Osnove geotehničnega projektiranja

3. poglavje: Geotehnični podatki

4. poglavje: Nadzor gradnje, tehnično opazovanje in vzdrževanje

5. poglavje: Nasutje, odvodnjavanje, poboljšanje in armiranje tal

6. poglavje: Plitvo temeljenje

7. poglavje: Temeljenje na pilotih

8. poglavje: Sidra

9. poglavje: Podporne konstrukcije

10. poglavje: Hidravlične porušitve

11. poglavje: Globalna stabilnost

12. poglavje: Nasipi

 

SIST EN 1998-1:2005, Evrokod 8 – Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij – 1. del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe

EN 1998-1 se uporablja za projektiranje stavb in inženirskih objektov na potresnih območjih. Razdeljen je na 10 poglavij, od katerih so nekatera posebej namenjena projektiranju stavb.

Poglavje 2 EN 1998-1 obsega osnovne zahteve in merila, ki se uporabljajo za stavbe in inženirske objekte v potresnih območjih.

Poglavje 3 EN 1998-1 vsebuje pravila za predstavitev potresnih vplivov in za njihovo kombinacijo z drugimi vplivi. Določene vrste konstrukcij, obravnavane v EN 1998-2 do EN 1998-6, potrebujejo dodatna pravila, ki so navedena v teh delih.

Poglavje 4 EN 1998-1 vsebuje splošna pravila za stavbe.

Poglavja 5 do 9 EN 1998-1 vsebujejo posebna pravila za različne konstrukcijske materiale in elemente, ustrezne za stavbe, kot sledi:

poglavje 5: posebna pravila za betonske stavbe,

poglavje 6: posebna pravila za jeklene stavbe,

poglavje 7: posebna pravila za sovprežne stavbe,

poglavje 8: posebna pravila za lesene stavbe,

poglavje 9: posebna pravila za zidane stavbe.

Poglavje 10 vsebuje osnovne zahteve in druge ustrezne vidike pri projektiranju in zagotavljanju varnosti potresne izolacije, posebej potresne izolacije stavb.

Dodatek C vsebuje dodatne elemente, povezane s projektiranjem armature v betonskih ploščah sovprežnih nosilcev pomičnih okvirov v območju vozlišč nosilec-steber. Dodatka A in B vsebujeta dodatne elemente, povezane z elastičnim spektrom pomika in ciljnim pomikom za nelinearno statično (“pushover”) analizo.

 

SIST EN 50341-1:2002, Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 45 kV – 1. del: Splošne zahteve – Skupna določila

Ta standard se uporablja za nadzemne vode z nazivno napetostjo nad 45 kV in nazivno frekvenco pod 100 Hz. V tem standardu so določeni splošni pogoji, ki jih je treba izpolniti pri projektiranju in graditvi novih nadzemnih vodov, da se zagotovi nemoteno delovanje voda ob upoštevanju varnosti ljudi, možnosti vzdrževanja, obratovanja in varstva okolja.

Določila tega standarda se ne uporabljajo:

• za nadzemne vode znotraj zaprtih območij električne opreme, kot je opredeljeno v HD 637,

• za napajalne vode elektrificiranih železniških prog.

 

SIST EN ISO/IEC 17025:2005, Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev (ISO/IEC 17025:2005)

Ta mednarodni standard opredeljuje splošne zahteve za usposobljenost za izvajanje preskusov in/ali kalibracij, vključno z vzorčenjem. Standard zajema preskušanje in kalibriranje, ki se izvajata s standardiziranimi in nestandardiziranimi metodami ter z metodami, razvitimi v laboratoriju.

Ta mednarodni standard je uporaben za vse organizacije, ki izvajajo preskuse in/ali kalibracije. Vključeni so na primer laboratoriji prve, druge in tretje stranke in laboratoriji, kjer preskušanje in/ali kalibriranje sestavljata del kontrole ali certificiranja proizvoda.

Ta mednarodni standard je uporaben za vse laboratorije ne glede na število osebja ali na obseg aktivnosti preskušanja in/ali kalibriranja. Kadar laboratorij ne izvaja ene ali več aktivnosti, zajetih v tem mednarodnem standardu, na primer vzorčenja in snovanja/razvoja novih metod, se zahteve teh točk ne uporabljajo.

Opombe pojasnjujejo besedilo, navajajo primere in usmerjajo. Ne vsebujejo pa zahtev in niso sestavni del tega mednarodnega standarda.

Ta mednarodni standard uporabljajo laboratoriji pri razvoju svojih sistemov  vodenja kakovosti ter pri upravnem in tehničnem delovanju. Uporabljajo ga lahko tudi odjemalci laboratorija, zakonodajni organi in akreditacijski organi pri potrjevanju ali priznavanju usposobljenosti laboratorijev. Ta mednarodni standard pa se ne more uporabljati kot podlaga za certificiranje laboratorijev.

Ta mednarodni standard ne zajema skladnosti z zahtevami zakonodaje in varnosti za delo laboratorijev.

Če preskuševalni in kalibracijski laboratoriji delujejo skladno z zahtevami tega mednarodnega standarda, pomeni, da imajo za svoje dejavnosti preskušanja in kalibriranja vpeljan sistem vodenja kakovosti, ki izpolnjuje tudi zahteve ISO 9001. V dodatku A so navedene povezave med tem mednarodnim standardom in ISO 9001.  Ta mednarodni standard zajema tudi zahteve za tehnično usposobljenost, ki niso zajete z ISO 9001.

 

SIST IEC 61312-1:1998, Zaščita pred elektromagnetnim udarom strele – 1. del: Splošna načela

Ta del mednarodnega standarda IEC 61312 podaja informacijo za načrtovanje, vgradnjo, nadzor, vzdrževanje in preskušanje učinkovitosti sistema za zaščito informacijskih sistemov v objektu ali na njem pred delovanjem strele.

V tem standardu niso zajeti naslednji primeri: vozila, ladje, letala in naftne ploščadi, ki jih urejajo predpisi v pristojnosti drugih organov.

Ta standard tudi ne velja za opremo sistemov. Vendar pa vsebina daje smernice za sodelovanje med načrtovalcem informacijskega sistema in načrtovalcem sistema zaščite pred učinki elektromagnetnega udara strele (LEMP), da bi bila uspešnost zaščite optimalna.

 

SIST IEC TS 61312-2:2000, Zaščita pred elektromagnetnim udarom strele – 2. del: Oklopljanje objektov, povezovanje znotraj objektov in ozemljevanje

Ta tehnična specifikacija določa postopke za ovrednotenje učinkovitosti ukrepov oklopljanja proti elektromagnetnim udarom strele (LEMP) v primeru direktnih in bližnjih udarov strele v objektih z informacijsko opremo, kot so elektronski sistemi. Podana so tudi pravila za povezovanje znotraj objektov in za ozemljevanje skladno z zahtevami zaščite pred elektromagnetnim udarom strele (LEMP).

 

Osveženo: 2007-01-14