Zaščitna očala, rokavice, čelade, zaščitne maske – tudi zanje veljajo standardi in predpisi

Z osebno varovalno opremo se srečujemo v vsakdanjem življenju, še pomembnejšo vlogo pa imajo v delovnem okolju. Zato je dobro, da poznamo pravno ureditev in zakonodajo, ki ureja njeno proizvodnjo in zagotavlja prodajo kakovostne osebne varovalne opreme na domačem in tujem trgu. S tem namenom smo na Slovenskem inštitutu za standardizacijo 24.novembra 2005 pripravili tudi seminar o tej temi.

Z izrazom osebna varovalna oprema so zajeti številni izdelki, sodelujoči predavatelji pa so se na tokratnem seminarju osredotočili na osebno varovalno opremo, ki je namenjena uporabi pri domačih opravilih, športnih aktivnostih in v delovnih procesih ter je po Pravilniku o osebni varovalni opremi uvrščena v I., II. in/ali III. kategorijo.

Osebna varovalna oprema mora ustrezati osnovnim zahtevam za varnost in zdravje in pred njenim dajanjem na trg mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik izpolniti zakonske zahteve. Ker naj bi osebno varovalno opremo uporabljali pri delih, pri katerih se ni mogoče izogniti tveganjem za varnost in zdravje, mora biti izdelana ergonomično, biti mora uporabniku prilagodljiva in ne sme povzročati težav pri nošenju, saj ponekod samo njena uporaba zaščiti pred tveganji za zdravje.

Za celovit pogled v omenjeno področje so pri seminarju sodelovali strokovnjaki z Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani, Ministrstva za gospodarstvo, Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Zavoda za varstvo pri delu, d.d., Zveze potrošnikov Slovenije ter gospodarske družbe Prevent, d.d.

V prvem delu seminarja so predavatelji predstavili širok pregled osebne varovalne opreme, zakonodajo, nadzor osebne varovalne opreme na trgu, CE-označevanje ter vlogo pooblaščene organizacije pri vprašanjih o osebni varovalni opremi v odnosu delodajalec-delavec.

V drugem delu je sledila predstavitev proizvodnje zaščitnih oblek in rokavic, podan je bil pomen ergonomskega vidika osebne varovalne opreme ter vidik nevarnosti proizvodov za varnost potrošnikov.

V razpravi je bilo ugotovljeno, da za osebno varovalno opremo pri delu velja visoka stopnja urejenosti (predpisi, standardi, nadzor nad izvajanjem), a se uporabniki premalo zavedamo, kako pomembno je uporabljati osebno varovalno opremo. Večja stopnja varnosti se lahko doseže z osveščanjem proizvajalcev in spodbujanjem k večji odgovornosti – povečanim nadzorom, povečanim osveščanjem potrošnikov in ne nazadnje s skrbjo za informiranje in izobraževanje

Slovenski tehnični odbor SIST/TC OVP Osebna varovalna oprema je bil ustanovljen leta 1995. Danes ga sestavlja 15 članov, predstavnikov proizvajalcev, zakonodaje, izobraževalnih ustanov in potrošnikov. SIST/TC OVP je z metodo ponatisa sprejel 300 evropskih in mednarodnih standardov ter prevedel 3 evropske standarde.

Delo tehničnega odbora je tesno povezano z delom evropskih tehničnih odborov, ki obravnavajo zaščitne maske za dihala (CEN/TC 79), opremo za zaščito oči (CEN/TC 85), zaščito glave (CEN/TC 158), zaščito sluha (CEN/TC 159), zaščito pred padcem z višine (CEN/TC 160), zaščito nog in stopal (CEN/TC 161) in zaščitno obleko (CEN/TC 162). Na mednarodni ravni se spremlja delo tehničnega odbora, ki obravnava osebno zaščito – zaščitno obleko in opremo (ISO/ TC 94).

ZELO VELIK INTERES ZA SEMINAR "IZKUŠNJE IN NOVOSTI PRI UPORABI STANDARDA SIST EN ISO/IEC 17025"

Seminar, ki ga je organiziral SIST, je obravnaval splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev, zapisane v standardu SIST EN ISO/IEC 17025. Odvijal se je 15. aprila 2004 v Podgorici v prostorih Reaktorskega centra IJS. Z uvodnim nagovorom je udeležence pozdravil dr. Bogdan Topič, ki je poudaril pomen skupne ter povezane tehniške infrastrukture za potrebe slovenskega gospodarstva. Posebej je izpostavil, da v ta okvir sodijo standardizacija, meroslovje z laboratorijskimi dejavnostmi in akreditacija.

Standard SIST EN ISO/IEC 17025 vsebuje zahteve, ki jih morajo izpolnjevati preskuševalni in kalibracijski laboratoriji, če želijo dokazati, da imajo vzpostavljen sistem kakovosti, da so tehnično usposobljeni ter da so sposobni pridobiti tehnično veljavne rezultate. Vodilo prof. dr. Janka Drnovška z Univerze v Ljubljani, Fakultete za elektrotehniko iz Ljubljane, ki je bil strokovni nosilec priprav programa tega seminarja, je bilo, da strokovna javnost dejansko izve novosti in nove izkušnje pri uporabi obravnavanega standarda. Koordinacija projekta je bila poverjena podpisanemu. Skupaj s sodelavci za izobraževanje v SIST smo se trudili, da je bil seminar uspešno izveden, kar so potrdile ankete udeležencev seminarja. Vsekakor pa je tudi ta seminar dokaz, da se tovrstna dejavnost v okviru SIST vse bolj uveljavlja predvsem na področju bolj poglobljenega razlaganja strokovnih vsebin in izkušenj pri uvajanju standardov v praksi.

Predavatelji so pripravili izredno zanimive in aktualne teme. Na seminarju so bile obravnavane dileme pri akreditaciji laboratorijev ter pomen akreditacije za delovanje meroslovnega sistema v Republiki Sloveniji glede na zahteve standarda SIST EN ISO/IEC 17025. Posredovane so bile najnovejše informacije o pomenu tehniških standardov s področja kakovosti na različnih področjih v povezavi z merilno tehniko ter odprti problemi pri uvajanju tega standarda v preskusnih in kalibracijskih laboratorijih. Prav tako so bile predstavljene izkušnje pri ugotavljanju kakovosti in preskušanju programske opreme kakor tudi sledljivost in merilna negotovost rezultatov kemijskih laboratorijev glede na zahteve omenjenega standarda.

Seminar je bil namenjen predstavnikom preskuševalnih, kalibracijskih in drugih laboratorijev, predstavnikom ministrstev in gospodarstva ter vsem tistim, ki so se želeli seznaniti z bolj poglobljenimi izkušnjami ter rešiti nekatera strokovna vprašanja, ki se pojavljajo pri uvajanju tega standarda v praksi. Prav temu je bil namenjen tudi razgovor predavateljev-strokovnjakov z udeleženci ob koncu seminarja. Razprava je bila zanimiva in udeleženci so zagotovo dobili nove informacije »s prve roke«, kar so izrazili tudi v svojih ocenah seminarja.

Zato smo tudi organizatorji prepričani, da so udeleženci na seminarju dobili zelo koristne informacije, kar je pokazala tudi zelo velika udeležba z različnih področij uporabe navedenega standarda. Posebej je bilo opozorjeno, da serija standardov ISO/IEC 17000 pospešeno nastaja in da je nujno spremljati novosti, če želimo držati korak z razvitim svetom in še posebej ob vstopu v EU.

USPEŠNA IZVEDBA SEMINARJA O STANDARDIH S PODROČJA NAČRTOVANJA, IZVAJANJA IN VZDRŽEVANJA ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ

Po podpisu pogodbe o sodelovanju z Agencijo Poti, ki je že uveljavljen pripravljavec seminarjev na področju elektrotehnike, smo 22. aprila izvedli prvi seminar.

Seminar smo začeli s pregledom stanja tehnike vseh tehničnih odborov, ki se ukvarjajo s področjem električnih inštalacij. Na povabilo k sodelovanju so se člani tehničnih odborov dobro odzvali in tako smo imeli res močno predavateljsko zasedbo, večinoma so bili to predsedniki tehničnih odborov. Temu primerna je bila tudi obravnava posameznih tem, saj so predavatelji, strokovnjaki in uporabniki znali s svojih širokih področij nabrati zanimive in zelo uporabne informacije.

Anketa ob koncu je pokazala, da smo na pravi poti. Udeleženci so soglasno ugotovili, da jim bo pridobljeno znanje koristilo pri njihovem nadaljnjem delu, njihova pričakovanja so bila dobro izpolnjena. Dobili pa smo seveda tudi dosti smernic, ki jih bomo upoštevali pri sestavi prihodnjih programov. Zaradi velikega interesa bomo seminar ponovili 27. maja 2004. Več informacij objavljamo v rubriki Obvestila.

Biotehniška fakulteta - Oddelek za lesarstvo

Društvo inženirjev in tehnikov lesarstva

Seminar Evropska in slovenska standardizacija na področju primarne obdelave in sušenja lesa

V sklopu izobraževanj o novostih na različnih področjih standardizacije, ki jih pripravlja Slovenski inštitut za standardizacijo, je bil v prostorih Biotehniške fakultete v Ljubljani, 4. marca 2004 v soorganizaciji z Oddelkom za lesarstvo Biotehniške fakultete in Društva inženirjev in tehnikov lesarstva izveden seminar “Evropska in slovenska standardizacija na področju primarne obdelave in sušenja lesa”.

Seminar je bil namenjen srečanju vseh, ki jih zanima ali se pri delu srečujejo s problemi klasifikacije gozdnih lesnih proizvodov, žaganega lesa in konstrukcijskega lesa ter sušenja lesa. Prvi del seminarja je bil namenjen predstavitvi slovenske nacionalne standardizacije (mag. Ana Krašovec Vrhovec, SIST), tehničnega odbora SIST/TC LES, ki pokriva standardizacijo na področju lesa in lesnih proizvodov (doc. dr. Dominika Gornik Bučar, BF – Oddelek za lesarstvo) ter slovenske standardizacije na področju gozdnih lesnih proizvodov (Mitja Piškur, univ.dipl.inž.gozd., Gozdarski inštitut Slovenije). V drugem delu so strokovnjaki podrobneje predstavili standarde s področja žaganega lesa (mag. Bogdan Šega, BF – Oddelek za lesarstvo), sušenja lesa (mag. Aleš Straže, BF – Oddelek za lesarstvo) ter konstrukcijskega lesa (mag. Jelena Srpčič, ZAG).

30 slušateljev je ob koncu seminarja sodelovalo v krajši razpravi s predavatelji. Obravnavali so probleme, ki se na tem področju pojavljajo v praksi. Omenili so problem uporabnosti veljavnih standardov, ki se je v praksi pojavil po prenehanju veljavnosti JUS standardov. Zahteve SIST EN se namreč precej razlikujejo od sicer utečenih načinov dela. Zato so udeleženci menili, da bi bilo v prihodnje morda smiselno upoštevati nekatere tuje standarde s tega področja. Poleg omenjenega so slušatelji pokazali veliko zanimanje za novosti in obveznosti, ki jih na področju konstrukcijskega lesa prinaša vstop v EU. Les, ki se uporablja kot gradbeni proizvod in je namenjen za trajno vgraditev v gradbeni objekt, mora namreč izpolnjevati bistvene zahteve v skladu z Direktivo o gradbenih proizvodih (89/106/EEC). To je za proizvajalce konstrukcijskega lesa ključnega pomena, saj bo njihova konkurenčnost na evropskem trgu močno odvisna od tega, ali bodo sposobni izpolnjevati predpisane zahteve. Udeleženci so omenili tudi problem prevajanja terminoloških standardov s področja v slovenski jezik, ki je posledica pomanjkanja finančnih sredstev.

Ob zaključku so se udeleženci strinjali, da so podobna izobraževanja dobrodošla ne le v smislu informiranja in seznanjanja z novostmi temveč tudi priprave na nove obveznosti ob vstopu v EU. Kvalitetna predavanja in delavnice za uporabnike pa lahko zagotovimo le z dobrim sodelovanjem različnih strokovnih inštitucij, kot je bilo nedavno sodelovanje med BF - Oddelek za lesarstvo, DIT lesarstva ter SIST.