 |
|
|
 |
NAVODILO O POSTOPKU SPREJEMANJA SLOVENSKIH NACIONALNIH STANDARDOV IN DRUGIH DOKUMENTOV S PODROČJA SLOVENSKE NACIONALNE STANDARDIZACIJE Na podlagi 15. člena zakona o standardizaciji in 25. člena statuta Slovenskega inštituta za standardizacijo (v nadaljevanju: inštitut) je upravni odbor inštituta na osmi seji dne 5. novembra 2002 in na dvajseti seji dne 26. oktobra 2005 sprejel
N A V O D I L O o postopku sprejemanja slovenskih nacionalnih standardov in drugih dokumentov s področja slovenske nacionalne standardizacije
Navodilo ureja postopek pripravljanja, sprejemanja, izdajanja, vzdrževanja in razveljavljanja slovenskih nacionalnih standardov in drugih standardizacijskih dokumentov (tehničnih specifikacij, tehničnih poročil in vodil), njihovih dopolnil in popravkov ter določa pravila za njihovo označevanje.
Splošne definicije (SIST EN 45020) Normativni dokument je dokument, ki določa pravila, smernice ali značilnosti za dejavnosti ali njihove rezultate. Standard je dokument, ki nastane s konsenzom in ga odobri priznani organ in ki določa pravila, smernice ali značilnosti za dejavnosti in njihove rezultate ter je namenjen za občo in večkratno uporabo in usmerjen v doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem področju. Mednarodni standard je standard, ki ga sprejme mednarodna organizacija za standardizacijo oziroma mednarodna standardizacijska organizacija in je dosegljiv javnosti. Evropski standard je standard, ki ga sprejme evropska organizacija za standardizacijo in je dosegljiv javnosti.
Nacionalni standard
je standard, ki ga sprejme nacionalni organ za standarde in je dosegljiv
javnosti. Osnutek standarda je predlagan standard, ki je splošno na voljo za pripombe, glasovanje ali odobritev.
Slovenski nacionalni standard je javna listina in normativni dokument, ki ga ob upoštevanju načel iz 4. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 59/99) in skladno s svojimi pravili sprejme inštitut in se označi s kratico SIST. Tehnična specifikacija, SIST-TS, je normativni dokument, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati proizvod, proces ali storitev in ima nižji status od standarda. Tehnično poročilo je informativni dokument, ki nudi informacije za trg. Vodilo je informativni dokument, ki nudi informacije o delovanju sistema standardizacije.
Tehnična delovna telesa (v nadaljevanju: TDT) so telesa, ki izvajajo strokovne naloge v okviru inštituta. TDT so tehnični odbori - TC, projektne skupine – PG. TDT lahko po potrebi ustanovijo delovne skupine - WG. Njihovo ustanavljanje in delo ureja Poslovnik o ustanavljanju in načinu dela TDT.
Standardizacijska načela Načela, na
katerih temelji slovenska nacionalna standardizacija (4. člen zakona o
standardizaciji), so:
Izdajanje standardov in drugih standardizacijskih dokumentov Slovenski nacionalni standardi in drugi standardizacijski dokumenti se izdajajo kot posebne publikacije in so avtorsko delo v skladu z zakonom o avtorski in sorodnih pravicah, zakonom o standardizaciji in statutom inštituta. Razmnoževanje, predelava ali distribuiranje delov ali celote brez soglasja inštituta ni dovoljeno.
Objava v glasilu inštituta V glasilu
inštituta se objavijo: - nove
izdaje slovenskih nacionalnih standardov in drugih standardizacijskih
dokumentov,
5. člen Slovenski nacionalni standard ali drugi standardizacijski dokument se lahko pripravi na podlagi izvirnega besedila ali na podlagi privzema mednarodnega, evropskega, tujega nacionalnega standarda ali drugih dokumentov s področja standardizacije. Metode privzema so: -
razglasitvena objava,
Razglasitvena objava Objavi se razglasitvena objava, ki vsebuje: - številko,
naslov, mesec in leto razpoložljivosti privzetega dokumenta,
Ponatis Privzeti
dokument se ponatisne, doda
se mu
nacionalna naslovnica; dovoljeni so nacionalni predgovor in nacionalni
dodatki.
Prevod Prevodu dokumenta se doda nacionalna naslovnica, lahko se dodajo tudi nacionalni predgovor in nacionalni dodatki. Nacionalna naslovnica mora vsebovati vsaj oznako slovenskega nacionalnega standardizacijskega dokumenta, naslov, mesec in leto razpoložljivosti.
Jezik slovenskega standardizacijskega dokumenta Slovenski nacionalni standardi in drugi standardizacijski dokumenti se lahko sprejmejo v slovenskem ali v tujem jeziku. Če obstaja tuji standardizacijski dokument, ki je bil podlaga za privzem, v več jezikih, so vsi enakovredni. Ob sporu pristojni strokovni svet oziroma pristojno TDT določi jezikovno različico, ki se uporabi. Dokument, ki je prevod tujega standardizacijskega dokumenta, se lahko izda v enojezični ali večjezični obliki. Pri večjezični obliki veljajo besedila v vseh jezikih za izvirne, če ni v dokumentu posebej opredeljeno, katero besedilo se šteje za izvirno. Poznejši prevod že privzetega mednarodnega, evropskega ali tujega nacionalnega standardizacijskega dokumenta ima isto referenčno oznako in datum sprejema kot že sprejeti slovenski standardizacijski dokument v tujem jeziku ter pomeni le jezikovno različico istega dokumenta. Besedilo prevoda se obravnava in usklajuje v TDT. Lektoriranje se opravi v inštitutu, strokovna javnost pa se lahko pozove, da posreduje terminološke pripombe na prevod. Končno besedilo prevoda standardizacijskega dokumenta potrdi pristojno TDT.
Določitev statusa standardizacijskega dokumenta O izbiri statusa standardizacijskega dokumenta odloča pristojni strokovni svet oziroma pristojni TC. Primeri: - evropski
predstandard ENV se lahko privzame kot slovenski nacionalni standard ali kot
tehnična Obstoj standardizacijskih dokumentov, ki jih izdajajo mednarodne in evropske organizacije za standardizacijo, kot so: CWA (CEN Workshop Agreement), PAS (Publicly Available Specification), ITA (Industry Technical Agreement), TTA (Technology Trends Assessmen) in ISP (International Standardized Profile), se lahko objavi v glasilu inštituta. O njihovem morebitnem privzemu in statusu odloči pristojni strokovni svet oziroma TC.
11. člen Slovenski nacionalni standard je javna listina in normativni dokument, ki ga ob upoštevanju načel iz 4. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 59/99) in skladno s svojimi pravili sprejme inštitut in se označi s kratico SIST. Glede na izvor ločimo: - izvirni
slovenski standard,
Pobuda, standardizacijski projekt Pobudo za sprejem standarda lahko dajo tehnična delovna telesa inštituta, strokovna sveta inštituta, državni organi, pravna ali fizična oseba v Republiki Sloveniji. Pobuda mora biti pisna in mora vsebovati obrazložitev razlogov, ki narekujejo sprejem novega standarda. Pobudi je lahko priložen delovni osnutek standarda. Pristojni
TC obravnava pobudo in predlaga strokovnemu svetu, pristojnemu za področje
standardizacije, na katero se pobuda nanaša, odobritev ali zavrnitev pobude.
Če TC za dano področje ni ustanovljen, tehnični sekretar (v nadaljnjem
besedilu: TS), ki je odgovoren za področje, na katero se pobuda nanaša,
predloži pobudo pristojnemu strokovnemu svetu. Če je pobuda odobrena, uvrsti TC novi standardizacijski projekt v program dela. Strokovni svet po potrebi tudi odloči o ustanovitvi novega TC.
Notifikacija Ko je novi standardizacijski projekt odobren, TS obvesti kontaktno točko, ki skladno z Uredbo o postopkih notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti (Uradni list RS, št. 66/2000) izvede notifikacijo. Do obvestila kontaktne točke o prekinitvi mirovanja (stand still) se postopek sprejemanja ustavi.
Delovni osnutek standarda dSIST Pobudnik
oziroma pristojni TC pripravi delovni osnutek standarda. Delovni osnutek
standarda usklajuje TC ali delovna skupina WG, ki jo ustanovi TC. Pri
usklajevanju delovnega osnutka standarda je treba pri bistvenih vprašanjih
doseči konsenz. Če konsenz ni mogoč, mora za osnutek standarda glasovati najmanj 75 % prisotnih članov. Potrjeni delovni osnutek postane osnutek standarda oSIST.
Osnutek standarda oSIST Osnutek standarda oSIST se izda kot publikacija, besedilo pa mora biti lektorirano. Javna obravnava osnutka standarda oSIST se objavi v glasilu inštituta. Rok za
vložitev pisnih pripomb je najmanj trideset dni od dneva objave. V izjemnih
primerih lahko TC določi krajši rok. Člani
Končni osnutek standarda kSIST Prispele pripombe obravnava pristojni TC, ki jih lahko upošteva ali zavrne. TC lahko predlagatelja pripomb povabi na sestanek TC, na katerem se pripombe obravnavajo. Za sprejem pripombe mora glasovati najmanj 75 % prisotnih članov. Pristojni TC obvesti predlagatelja o zavrnitvi pripombe. Glede na
pripombe se TC lahko odloči, da:
Standard SIST Končni osnutek standarda kSIST je podlaga za sprejem standarda SIST na strokovnem svetu, kadar strokovni svet ne prenese te pristojnosti na TC. Če ni dosežen konsenz, mora za sprejem standarda glasovati najmanj 75 % prisotnih članov. Standard je potrjen z dnem sprejema na strokovnem svetu, oziroma na TC, če je strokovni svet nanj prenesel svojo pristojnost . Informacija o sprejetem standardu se objavi v glasilu inštituta, standard pa se izda kot publikacija.
Redni pregled SIST TC oziroma pristojni TS, če TC za posamezno področje ni ustanovljen, mora sproti oz. najpozneje vsakih 5 let pregledati aktualnost standarda.
Razveljavitev SIST O razveljavitvi standarda odloča strokovni svet na predlog TC ali pristojnega TS. Strokovni svet lahko svojo pristojnost prenese na TC. Informacija o razveljavljenem SIST se objavi v glasilu inštituta. Pri tem je treba zagotoviti sledljivost dokumenta.
20. člen Za slovenski nacionalni standard, ki se sprejme s privzemom mednarodnega standarda, velja smiselno enak postopek kot za izvirni slovenski standard (II. poglavje), s tem da je notifikacija potrebna le, kadar je privzeti standard spremenjen. Metode privzema so opisane v I. poglavju tega navodila.
21. člen Članice CEN, CENELEC in ETSI morajo upoštevati pravila za privzem evropskih standardov (CEN/CENELEC Internal Regulations). Pobuda, standardizacijski projekt 22. člen Pristojni
TC na podlagi poizvedbe CEN/CENELEC/ETSI pripravi za vsak novi evropski
standardizacijski projekt nacionalno stališče na
priloženem
obrazcu. Nacionalno stališče lahko vključuje tudi nacionalne zahteve,
nacionalne odmike itd.
Na pobudo subjektov, navedenih v 12. členu, lahko inštitut posreduje na CEN, CENELEC ali ETSI tudi pobudo za novi standardizacijski projekt. Pobudo pred tem obravnava pristojni TC v inštitutu, potrdi pa strokovni svet.
S potrditvijo novega evropskega standardizacijskega projekta je uveden tudi novi standardizacijski projekt v inštitutu. Inštitut poskrbi, da so o uvedbi novega standardizacijskega projekta seznanjeni pristojni državni organi.
Delovni osnutek standarda dSIST
Osnutek standarda oSIST prEN Med javno obravnavo pri CEN/CENELEC/ETSI objavi inštitut na podlagi osnutka evropskega standarda prEN javno obravnavo osnutka slovenskega standarda oSIST prEN. Potrditev osnutka na TC ali strokovnem svetu ni potrebna. TC po potrebi pripravi nacionalni predgovor in nacionalne dodatke ter jih pred javno obravnavo potrdi s konsenzom ali z najmanj 75 % glasov prisotnih članov. Osnutek standarda oSIST se izda kot publikacija, besedilo pa mora biti lektorirano. TC med javno obravnavo CEN/CENELEC/ETSI zbira pripombe in oblikuje nacionalno stališče. Če TC za področje, na katero se nanaša osnutek standarda, ni ustanovljen, pristojni TS lahko pozove posamezne strokovnjake s tega področja, da posredujejo pripombe na oSIST prEN. Rok za vložitev pisnih pripomb je najmanj trideset dni od dneva objave. V izjemnih primerih lahko TC določi krajši rok. Inštitut pošlje nacionalno stališče in pripombe v CEN, CENELEC in ETSI. Med javno obravnavo CEN/CENELEC/ETSI je še zadnji rok za zahtevek za nacionalne odmike.
Končni osnutek standarda kSIST prEN TC med
formalnim glasovanjem CEN/CENELEC/ETSI sprejme nacionalno stališče in
glasuje o končnem osnutku standarda. Če TC za področje, na katero se nanaša
končni osnutek standarda, ni ustanovljen, nacionalno stališče sprejme
strokovni svet. 28. člen Standard SIST EN Ko je evropsko glasovanje zaključeno, standard ratificiran in razpoložljiv (datum »dav«), ga sprejme strokovni svet skupaj z morebitnim nacionalnim predgovorom in nacionalnimi dodatki kot SIST EN in razveljavi morebitne nasprotujoče nacionalne standarde. Strokovni svet lahko svojo pristojnost prenese na TC. Pri tem je treba upoštevati naslednje datume, ki jih določijo evropske standardizacijske organizacije: - dav:
datum, ko je končno besedilo evropskega standarda razposlano članicam, Informacija o sprejetem standardu se objavi v glasilu inštituta, standard pa se izda kot publikacija.
Redni pregled SIST EN TC oziroma
pristojni TS, če TC za področje, na katero se nanaša standard, ni
ustanovljen, mora sproti oz. najpozneje vsakih 5 let pregledati aktualnost
standarda.
Razveljavitev SIST EN O razveljavitvi standarda odloča strokovni svet na predlog TC ali pristojnega TS. Strokovni svet lahko svojo pristojnost prenese na TC. Informacija o razveljavljenem SIST EN se objavi v glasilu inštituta. Pri tem je treba zagotoviti sledljivost dokumenta.
31. člen Za
slovenski nacionalni standard, ki se sprejme s privzemom tujega nacionalnega
standarda, smiselno velja enak postopek kot za izvirni slovenski standard
(II. poglavje), razen da: Pri odločanju o metodi privzema tujega nacionalnega standarda (I. poglavje) je treba upoštevati tudi določbe pogodbe, ki jo je inštitut sklenil s posameznim tujim nacionalnim organom za standarde. Določbe pogodbe lahko vplivajo tudi na postopek privzema (npr. posamična predhodna odobritev tujega nacionalnega organa za standarde). III. DRUGI STANDARDIZACIJSKI DOKUMENTI 32. člen Drugi
standardizacijski dokumenti, ki jih izdaja inštitut, so:
Tehnična specifikacija SIST-TS
Tehnično poročilo SIST-TP 35. člen
Vodilo SIST-V 36. člen Standardizacijske dokumente SIST-TS, SIST-TP in SIST-V pripravljajo TDT kot izvirne dokumente ali na podlagi privzema drugih dokumentov.
37. člen Pobuda, standardizacijski projekt Pobudo za
sprejem drugih standardizacijskih dokumentov lahko dajo tehnična delovna
telesa inštituta, strokovna sveta inštituta, državni organi in pravne ali
fizične osebe v Republiki Sloveniji. Pobuda mora biti pisna in mora
vsebovati obrazložitev razlogov, ki narekujejo sprejem standardizacijskega
dokumenta. Pobudi je lahko priložen delovni osnutek drugega
standardizacijskega dokumenta.
Notifikacija Ko je novi standardizacijski projekt odobren, v primeru izvirnega ali spremenjenega tujega standardizacijskega dokumenta, TS obvesti kontaktno točko, ki skladno z Uredbo o postopkih notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti (Uradni list RS, št. 66/2000) izvede notifikacijo. Do obvestila kontaktne točke o prekinitvi mirovanja se postopek sprejemanja ustavi.
Priprava Pobudnik
oziroma pristojno TDT pripravi besedilo drugega standardizacijskega
dokumenta. Besedilo se usklajuje v TDT. Javna obravnava za druge
standardizacijske dokumente ni obvezna. 40. člen Pri pripravi drugega standardizacijskega dokumenta na podlagi privzema evropskega, mednarodnega ali tujega standardizacijskega dokumenta se upoštevajo metode privzema iz I. poglavja. 41. člen Sprejem Vse druge standardizacijske dokumente sprejemata strokovna sveta, ki lahko svojo pristojnost preneseta na TC ali PG. Za sprejem mora glasovati 50 % prisotnih članov. Informacija o sprejetem drugem standardizacijskem dokumentu se objavi v glasilu inštituta, drugi standardizacijski dokument pa se izda kot publikacija.
Redni pregled TDT oziroma pristojni TS mora sproti oziroma najpozneje vsakih 5 let pregledati aktualnost drugega standardizacijskega dokumenta.
Razveljavitev O
razveljavitvi drugega standardizacijskega dokumenta odloča strokovni svet na
predlog TC ali PG ali pristojnega TS. Informacija o razveljavljenem dokumentu se objavi v glasilu inštituta. Pri tem je treba zagotoviti sledljivost dokumenta.
44. člen Na pobudo subjektov, navedenih v 12. členu, ali če je izdano dopolnilo oziroma popravek k mednarodnemu, evropskemu ali tujemu nacionalnemu standardizacijskemu dokumentu, ki je bil podlaga za sprejem slovenskega standarda oziroma drugega standardizacijskega dokumenta, se lahko sprejme in izda dopolnilo ali popravek k izdanemu slovenskemu standardu oziroma drugemu standardizacijskemu dokumentu.
Dopolnilo
Popravek
Inštitut lahko izda popravek brez standardizacijskega postopka.
Združeno besedilo Standardizacijski dokumenti ter njihova dopolnila ali popravki se praviloma privzemajo posamično. Kadar se kot slovenski standardizacijski dokument privzema tuji standardizacijski dokument, h kateremu je bilo v izvirniku že izdano eno ali več dopolnil oziroma popravkov, se ta lahko izjemoma privzame skupaj z dopolnili oziroma popravki kot enotni slovenski nacionalni standardizacijski dokument.
48. člen
Označevanje slovenskih nacionalnih standardov
Označevanje drugih standardizacijskih dokumentov
Označevanje dopolnil in popravkov Izvirna dopolnila in izvirne popravke k slovenskemu standardu, ki je privzet mednarodni, evropski ali tuji nacionalni standard, se oštevilči A101 oz. AC101 in naprej.
Primer: EN 135:1994 SIST EN 135:1998 EN 135:1994/A1:1999 SIST EN 135:1998/A1:2000 orig. slovensko dopolnilo SIST EN 135:1998/A101:2001 EN 135:1994/A2:2002 SIST EN 135:1998/A2:2003 ISO 1234:2000/Amd1:2002 SIST ISO 1234:2001/Amd1:2003
Označevanje slovenskih standardizacijskih dokumentov, ki hkrati privzemajo dva ali več standardizacijskih dokumentov Letnice privzetih standardizacijskih dokumentov niso vključene, ampak ima referenčna oznaka letnico izdaje združenega slovenskega standardizacijskega dokumenta. Primer: EN
50083-1:1993 SIST EN 50083-1+A1+A2:2003
52. člen Če so za že izdane evropske standarde potrebni nacionalni predgovor in nacionalni dodatki, poteka njihova priprava po postopku priprave izvirnega standarda. V objavi javne obravnave se navede, da se zbirajo pripombe le na nacionalne dodatke.
Vsi veljavni predlogi slovenskih standardov (PSIST) ohranijo oznake do razveljavitve.
To navodilo začne veljati z dnem, ko ga sprejme upravni odbor inštituta.
dr. Bogdan Topič
Osveženo: 2005-11-10 |
|
natisni