SLOVENSKI INŠTITUT ZA STANDARDIZACIJO

 

OBJAVA PREVEDENIH STANDARDOV V LETU 2013

 

 

MAJ

 

 

SIST ISO/IEC 27000:2011 - Informacijska tehnologija - Varnostne tehnike - Sistemi upravljanja informacijske varnosti - Pregled in izrazoslovje
Ta mednarodni standard določa:
a) pregled družine standardov ISMS;
b) predstavitev sistemov upravljanja informacijske varnosti (ISMS);
c) kratek opis postopka planiraj-izvedi-preveri-ukrepaj (PDCA); ter
d) izraze in definicije za uporabo pri družini standardov ISMS.
Ta mednarodni standard velja za vse vrste organizacij (npr. trgovinska podjetja, vladne službe, neprofitne organizacije).

SIST ISO/IEC 27001:2010 - Informacijska tehnologija - Varnostne tehnike - Sistemi upravljanja informacijske varnosti – Zahteve
Ta mednarodni standard zajema vse vrste organizacij (npr. trgovinska podjetja, vladne agencije, neprofitne organizacije). Ta mednarodni standard določa zahteve za postavitev, izvajanje, delovanje, nadzorovanje, pregledovanje, vzdrževanje in izboljševanje dokumentiranega ISMS znotraj konteksta celotnega poslovnega tveganja organizacij. Določa zahteve za izvedbo varnostnih ukrepov, prilagojenih za potrebe posameznih organizacij ali njihovih delov. ISMS je namenjen temu, da zagotovi izbor primernih in sorazmernih varnostnih ukrepov, ki ščitijo informacijske vire, ter da daje zainteresiranim strankam zaupanje. OPOMBA 1: Sklicevanja na »posel« v tem mednarodnem standardu se morajo razlagati na široko, da pomenijo tiste dejavnosti, ki so bistvo namenov za obstoj organizacij. OPOMBA 2: ISO/IEC 17799 zagotavlja vodilo za izvajanje, ki se lahko uporabi pri načrtovanju ukrepov.

 

SIST ISO/IEC 27002:2008 - Informacijska tehnologija - Varnostne tehnike - Pravila obnašanja pri upravljanju informacijske varnosti / Opomba: Združuje ISO/IEC 17799 (2005-06) (preštevilčen v ISO/IEC 27002) in ISO/IEC 17799 Tehnični popravek 1 (2007-07)
Ta mednarodni standard določa smernice in splošna načela za začetek, izvajanje, vzdrževanje in izboljševanje upravljanja informacijske varnosti v organizaciji. Cilji, opisani v tem mednarodnem standardu, so zagotoviti glavne smernice splošno uveljavljenih ciljev upravljanja informacijske varnosti. Cilji kontrol in kontrole tega mednarodnega standarda naj bi se izvedli za izpolnitev zahtev, ki so bile prepoznane z ocenjevanjem tveganja. Ta mednarodni standard lahko služi kot praktična smernica za razvoj organizacijskih varnostnih standardov in praks uspešnega upravljanja varnosti ter kot pomoč pri gradnji zaupanja v medorganizacijskih aktivnostih.

 

SIST EN 13460:2009 - Vzdrževanje - Dokumentacija za vzdrževanje
Ta evropski standard določa splošne smernice za:
– tehnično dokumentacijo, ki je namenjena v pomoč pri vzdrževanju ter spremlja element in mora biti dostavljena najpozneje do začetka njegovega obratovanja (glej točko 5),
– dokumentacijo o informacijah, pridobljenih v obratovalni fazi elementa, v podporo zahtevam za vzdrževanje, glej dodatek A. Standard je namenjen predvsem konstruktorjem, izdelovalcem, tehničnim piscem in dobaviteljem dokumentacije. Standard ne vključuje dokumentov v zvezi z usposabljanjem in pridobivanjem kompetenc uporabnikov, operaterjev in vzdrževalnega osebja. Ta standard ne velja za dokumentacijo za vzdrževanje programske opreme.

SIST EN 15341:2007 - Vzdrževanje - Bistveni kazalniki učinkovitosti vzdrževanja
Ta evropski standard opisuje sistem za upravljanje ključnih kazalnikov učinkovitosti vzdrževanja, s katerimi se meri učinkovitost upravljanja na področju vplivnih dejavnikov, kot so ekonomski, tehnični in organizacijski vidiki, za oceno in izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti s ciljem doseganja odličnosti pri vzdrževanju tehničnih sredstev.

 

 

 

APRIL

 

 

SIST EN 13269:2007     - Vzdrževanje - Smernica o pripravi pogodb o vzdrževanju
Ta evropski standard daje navodilo o pripravi pogodb za vzdrževalna dela.
Uporablja se lahko za:
– čezmejna in tudi nacionalna podjetja/izvajalce vzdrževanja pri pogodbenih odnosih,
– vrsto vzdrževalnih storitev, ki vključujejo načrtovanje, vodenje in nadzor kot dodatek vzdrževalni dejavnosti,
– vse vrste elementov z izjemo računalniške programske opreme, razen, če je treba programsko opremo vzdrževati kot sestavni del in skupaj s tehnično opremo.
Se ne uporablja za:
– zagotovitev standardnih oblik pogodb o vzdrževanju,
- določitev pravic in obveznosti med podjetjem in izvajalcem vzdrževanja.
Namen tega standarda je:
– zavzemati se za čezmejno podjetniško/pogodbeno sodelovanje pri vzdrževanju in za doseganje jasne povezave med podjetjem in pogodbenim izvajalcem za vzdrževalne storitve;
– izboljšati kakovost pogodb o vzdrževanju tako, da je sporov in prilagoditev čim manj;
– opozoriti na področje uporabe vzdrževalnih storitev in opredeliti možnosti za njihovo opravljanje;
– dajati pomoč in nasvete glede priprave in pogajanj pri pogodbah o vzdrževanju ter določanju ukrepov v primeru spora;
– prepoznati vrste pogodb o vzdrževanju in dajati priporočila za dodelitev pravic in obveznosti med strankami pogodbe, vključno s tveganjem;
– poenostaviti primerjavo med pogodbami o vzdrževanju.

 

 

MAREC

 

 

JANUAR

 

SIST EN ISO/IEC 17020:2012 - Ugotavljanje skladnosti - Zahteve za delovanje različnih organov, ki izvajajo kontrolo (ISO/IEC 17020:2012)
Ta mednarodni standard vsebuje zahteve za kompetentnost organov, ki izvajajo kontrolo, ter za nepristranskost in doslednost njihovih aktivnosti kontrole. Uporablja se za kontrolne organe tipov A, B ali C, kot so določeni v tem mednarodnem standardu, ter za katero koli stopnjo kontrole.

 

 

OBJAVA PREVEDENIH STANDARDOV V LETU 2012

DECEMBER

 

 

SIST IEC 60050-811:2010 - Mednarodni elektrotehniški slovar - Poglavje 811: Električna vleka
Dokument vsebuje nemški prevod izrazov in definicij mednarodnega elektrotehničnega slovarja (IEV), poglavje 811: Električna vleka. Priložena je angleška različica za primerjavo.

 

SIST-TS CLC/TS 45545-5:2009 - Železniške naprave - Požarna zaščita na železniških vozilih - 5. del: Zahteve požarne varnosti za električno opremo, vključno z opremo trolejbusov, tirno vodenih avtobusov in lebdečih vozil na magnetni blazini
Ta 5. del določa zahteve požarne varnosti za električno opremo na tirnih vozilih, vključno z opremo trolejbusov, tirno vodenih avtobusov in lebdečih vozil na magnetni blazini. Ukrepi in zahteve, specificirani v tej tehnični specifikaciji, imajo cilj zaščititi potnike in vlakovno osebje
v primeru izbruha požara na vozilih z:
– zmanjšanjem tveganja izbruha požara na najmanjšo stopnjo bodisi med obratovanjem bodisi zaradi tehnične okvare in/ali zlorabe električne opreme;
– zagotavljanjem, da ostane nujna električna oprema med evakuacijo uporabna.
Ta tehnična specifikacija ne opisuje ukrepov, ki zagotavljajo zaščito električne opreme v primeru požara na vozilu.

NOVEMBER

 

 

SIST EN ISO 3745:2012 - Akustika - Ugotavljanje ravni zvočnih moči in ravni zvočne energije virov hrupa z zvočnim tlakom - Precizijska metoda za gluhe in polgluhe prostore (ISO 3745:2012)
Ta mednarodni standard opisuje metode za določanje ravni zvočnega tlaka na merilni površini, ki obdaja vir hrupa (stroje ali opremo) v gluhem ali polgluhem prostoru. Raven zvočne moči (ali raven zvočne energije v primeru impulzne ali prehodne emisije hrupa), ustvarjena z virom hrupa v frekvenčnih pasovih s širino ene tretjine oktavne frekvence ali z uporabo frekvenčnega A-vrednotenja, je izračunana z uporabo teh meritev. Vključeni so popravki, ki upoštevajo kakršnekoli spremembe med meteorološkimi pogoji v času in na mestu preskusa in tistimi, ki ustrezajo referenčni karakteristični akustični impedanci. V splošnem obravnavano frekvenčno območje zajema terčne pasove z vmesnimi frekvencami od 100 do 10 000 Hz. V praksi je območje razširjeno ali omejeno na frekvence zunaj ali znotraj teh meja oziroma do meja, do katerih je preskusni prostor kvalificiran za namen meritev.

 

SIST EN 1998-3:2005 - Evrokod 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij – 3. del: Ocena in prenova stavb
(1) Vsebina Evrokoda 8 je opredeljena v EN 1998-1: 2004, 1.1.1, vsebina tega standarda pa je
opredeljena v (2), (4) in (5). Dodatni deli Evrokoda 8 so navedeni v EN 1998-1: 2004, 1.1.3.
(2) Vsebina EN 1998-3 je naslednja:
– Daje kriterije za oceno potresnega obnašanja obstoječih individualnih konstrukcij stavb.
– Opisuje postopek izbire potrebnih popravnih ukrepov.
– Priporoča kriterije za projektiranje ukrepov za utrjevanje (to so zasnova, analiza konstrukcije, ki
vključuje posege v konstrukcijo, končno dimenzioniranje delov konstrukcije in njihovih priključkov na obstoječe konstrukcijske elemente). OPOMBA: V tem standardu pomeni “utrjevanje” tako utrjevanje nepoškodovanih konstrukcij kot tudi popravilo konstrukcij, ki jih je poškodoval potres.
(3) Pri projektiranju posega v konstrukcijo, ki ima namen, da zagotovi ustrezno odpornost v primeru potresne akcije, je treba preveriti tudi vpliv nepotresnih obtežnih kombinacij.
(4) Ta standard zajema potresno ocenjevanje in utrjevanje stavb iz najobičajnejših materialov:
betona, jekla in opeke ter pri tem odraža osnovne zahteve EN 1998-1: 2004.
OPOMBA: Informativni dodatki A, B in C vsebujejo dodatne informacije o ocenjevanju armiranobetonskih, jeklenih, sovprežnih in opečnih stavb ter o njihovem utrjevanju.
(5) Določila standarda so uporabna za vse vrste stavb, tudi za spomenike in objekte zgodovinske
vrednosti. Dejstvo pa je, da ti objekti pogosto zahtevajo drugačne predpise in pristop k prenovi,
odvisno od narave spomenikov.
(6) Ker obstoječe konstrukcije:
(i) odražajo raven znanja v času njihove gradnje,
(ii) imajo lahko skrite velike napake,
(iii) so lahko preživele prejšnje potrese ali druge nezgodne vplive z neznanimi posledicami,
so ocenjevanje konstrukcij in posegi v konstrukcije tipično povezani z večjo stopnjo negotovosti (ravni znanja) kot projektiranje novih objektov. Zaradi tega so potrebni drugačni materialni in varnostni faktorji, pa tudi drugačne metode analize, odvisno od popolnosti in zanesljivosti razpoložljivih informacij.

 

SIST EN ISO 12100:2011- Varnost strojev - Splošna načela načrtovanja - Ocena tveganja in zmanjšanje tveganja (ISO 12100:2010)

Ta mednarodni standard določa osnovno terminologijo, načela in metodologijo za doseganje varnosti strojev že med njihovim načrtovanjem. V pomoč načrtovalcem pri doseganju tega cilja določa načela ocenjevanja in zmanjševanja tveganja. Ta načela temeljijo na znanju in izkušnjah pri načrtovanju, uporabi, incidentih, nezgodah in tveganjih, povezanih s stroji. Podani so postopki za prepoznavanje nevarnosti ter ugotavljanje in vrednotenje tveganja med posameznimi obdobji življenjske dobe stroja ter za odstranitev nevarnosti ali zadovoljivo zmanjšanje tveganja. Podana so tudi navodila glede dokumentacije in preverjanja procesov ocenjevanja in zmanjševanja tveganja.
Ta mednarodni standard je namenjen tudi uporabi kot podlaga za pripravo varnostnih standardov tipov B ali C. Ta mednarodni standard ne obravnava tveganja in/ali škode, povzročene domačim živalim, premoženju ali okolju. OPOMBA 1: V ločenih preglednicah v dodatku B so navedeni primeri nevarnosti, nevarnih stanj in nevarnih dogodkov, ki naj bi razjasnili te pojme ter bili v pomoč načrtovalcem pri prepoznavanju nevarnosti. OPOMBA 2: Točen način uporabe številnih metod za vsako fazo ocenjevanja tveganja je opisan v ISO/TR 14121-2.

 

SIST EN 12792:2004 -  Prezračevanje stavb – Simboli, terminologija in grafični simboli
Ta evropski standard združuje simbole in izrazje vključeno v evropske standarde, ki pokrivajo "prezračevanje stavb" in jih je pripravila CEN/TC156.

 

SIST EN 12831:2004 - Ogrevalni sistemi v stavbah – Metoda izračuna projektne toplotne obremenitve
Ta standard določa postopek izračuna za določanje ogrevanja, ki je potrebna pri standardnih pogojih za zagotavljanje, da je dosežena potrebna projektna notranja temperatura zraka. Ta standard opisuje postopek za izračun projektne toplotne obremenitve:
- po prostorih ali po conah za namen dimenzioniranje ogrevalnih površin,
- po celotnem ogrevalnem sistemu za dimenzioniranje kurilne naprave. Ta standard vsebuje tudi poenostavljen računski postopek. Vrednostni parametri in dejavniki za izračun toplotne obremenitve morajo biti določeni v nacionalnem dodatku k temu standardu. V dodatku D so našteti vsi dejavniki, ki so lahko določeni na nacionalni ravni, navedene so tudi standardne vrednosti za primere, za katere nacionalne vrednosti niso na voljo.

OKTOBER

 

 

SIST EN 1709:2005 - Varnostne zahteve za žičniške naprave za prevoz oseb - Prevzemni pregled, vzdrževanje, pregledi in kontrole obratovanja
Ta standard določa varnostne zahteve za prevzemni pregled, vzdrževanje in kontrole obratovanja žičniških naprav za prevoz oseb. Pri izpolnjevanju zahtev je treba upoštevati različne vrste žičniških naprav in njihovo okolje. Vsebuje zahteve za preprečevanje nesreč in zaščito delavcev. Ne velja za žičniške naprave za prevoz tovora in tudi ne za poševna dvigala. Ta standard ne obravnava prevzemnih pregledov pred začetkom uporabe naprave v javnem prevozu. Določila točke 5 se nanašajo na ukrepe pred prevzemnim pregledom, določila točk 6 in 7 pa na
ukrepe med obratovanjem.

 

SIST EN 12927-7:2005 - Varnostne zahteve za žičniške naprave za prevoz oseb - Vrvi - 7. del: Pregledi, popravila in vzdrževanje
Ta del standarda EN 12927 določa varnostne zahteve, ki veljajo za vzdrževanje, preglede in popravilo jeklenih žičnih vrvi in njim pripadajočih delov žičniških naprav za prevoz oseb. Pri izpolnjevanju zahtev je treba upoštevati različne sisteme žičniških naprav in njihovo okolje.
Nekatere zahteve se nanašajo na vrvi iz umetnih vlaken. Ta del standarda EN 12927 ne vključuje zahtev, ki se nanašajo na zaščito delavcev. Ta del ne velja tako za žičniške naprave za prevoz tovora kot tudi ne za poševna dvigala.

 

SIST EN 12815:2003+A1:2005 - Štedilniki na trdna goriva – Zahteve in preskusne metode (vključuje dopolnilo A1:2005 in popravek A1:2005/AC:2008)
Ta evropski standard določa zahteve za načrtovanje, proizvodnjo, konstrukcijo, varnost in delovanje (izkoristek in emisije) ter navodila in označevanje skupaj s preskusnimi metodami in preskusnimi gorivi za preskušanje tipa štedilnikov na trdna goriva. Ta standard se uporablja za naprave, ki se kurijo ročno in se uporabljajo predvsem za kuhanje, njihova dodatna funkcija pa je ogrevanje prostora, v katerem so nameščene. Dodatno pa, kadar so opremljene z vodno komoro, omogočajo pripravo in uporabo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje. Te naprave so lahko kurjene s trdnimi mineralnimi gorivi, šotnimi briketi, naravno pridobljenimi ali industrijsko pripravljenimi drvmi ali z več gorivi v skladu z navodili proizvajalca naprave. Ta standard se ne uporablja za naprave z avtomatskim doziranjem goriva ali naprave na mehanski vžig ali za naprave z nameščenimi ventilatorji (vpihovalniki zraka).

 

SIST EN 13229:2003+A2:2005 - Kaminski vložki, vključno odprti kamini na trdna goriva – Zahteve in preskusne metode (vključuje dopolnili A1:2004 in A2:2005 ter popravka EN 13229:2003/AC:2006 in A2:2005/AC:2008)
Ta evropski standard določa zahteve za načrtovanje, proizvodnjo, konstrukcijo, varnost in delovanje (izkoristek in emisije) ter navodila in označevanje skupaj s preskusnimi metodami za preskušanje tipa kaminskih vložkov, vključno z odprtimi kamini na trdna goriva. Ta standard obravnava tudi kuriščne vložke za lončene ali ometane peči, ki imajo nazivno toplotno moč do 15 kW. Ta standard se ne uporablja za naprave s prisilnim vlekom. Navedene naprave ogrevajo prostor, v katerem so nameščene. Dodatno pa, kadar so opremljene z vodno komoro, omogočajo pripravo in uporabo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje. Kurjene so lahko s trdnimi mineralnimi gorivi, šotnimi briketi, naravno pridobljenimi ali industrijsko pripravljenimi drvmi ali z več gorivi v skladu z navodili proizvajalca naprave. Odprtih sestavnih delov kamina, kot so kuriščne rešetke s sprednjimi zaščitami, ki jih dobavi proizvajalec za namestitev na obstoječe temperaturno obstojno izolirano kurišče, ta standard ne obravnava.

SEPTEMBER

 

SIST EN ISO 3746:2011  - Akustika - Določanje ravni zvočnih moči in ravni zvočne energije virov hrupa z zvočnim tlakom (ISO 3746:2010)
Ta mednarodni standard opisuje metode za določanje ravni zvočne moči ali ravni zvočne energije vira hrupa na podlagi ravni zvočnega tlaka, izmerjenih na ploskvi, ki obdaja vir hrupa (stroj ali oprema) v preskusnem okolju, na katerega se zahteve nanašajo. Z uporabo teh meritev se izračuna raven zvočne moči (ali v primeru hrupa poka ali prehodnega zvočnega pojava, raven zvočne energije), ki jo proizvede vir hrupa, z uporabo frekvenčnega A-vrednotenja. OPOMBA: Različno oblikovane merilne ploskve lahko dajo različne ocene o ravni zvočne moči določenega vira hrupa, zato ustrezno pripravljeno navodilo za izvajanje meritev (glej ISO 12001) podaja podrobno informacijo o izbiri te ploskve.

 

SIST EN 197-1:2011     - Cement - 1. del: Sestava, zahteve in merila skladnosti za običajne cemente
Ta evropski standard določa in postavlja zahteve za 27 različnih običajnih cementov, 7 sulfatnoodpornih običajnih cementov, prav tako pa tudi za 3 različne žlindrine cemente z nizko zgodnjo trdnostjo in 2 žlindrina sulfatnoodporna cementa z nizko zgodnjo trdnostjo ter njihove sestavine. Definicija vsakega cementa vključuje deleže, v katerih je treba sestavine mešati, da bi se proizvedli ti različni proizvodi, ki obsegajo devet trdnostnih razredov. Definicija vključuje tudi zahteve, katerim morajo ustrezati sestavine. Vključuje tudi mehanske, fizikalne in kemijske zahteve. Nadalje ta standard določa tudi merila skladnosti in s tem povezana pravila. Podane so tudi potrebne zahteve za trajnost. Poleg sulfatnoodpornih cementov, opredeljenih v tem dokumentu, so kot odporni proti sulfatni agresiji potrjeni na nacionalni ravni še drugi cementi, ki so skladni bodisi s tem standardom ali z drugimi standardi, evropskimi ali nacionalnimi. Cementi, navedeni v dodatku A, so po mnenju predstavnikov CEN iz različnih držav sulfatno odporni z omejitvami glede na mesto uporabe. OPOMBA 1: Poleg predpisanih zahtev je pomembna tudi izmenjava dodatnih informacij med proizvajalcem cementa in uporabnikom. Postopki za takšno izmenjavo v tem standardu niso obravnavani, temveč naj bi bili obravnavani skladno z nacionalnimi standardi ali predpisi, lahko pa se zanje dogovorita zainteresirani stranki.
OPOMBA 2: Beseda “cement” se v EN 197-1 uporablja samo v zvezi z običajnimi cementi, če ni določeno drugače.
Ta standard ne vključuje:
– specialnih cementov z zelo nizko toploto hidratacije, ki so vključeni v EN 14216,
– supersulfatnih cementov, vključenih v EN 15743,
– kalcijevega aluminatnega cementa, vključenega v EN 14647,
– zidarskega cementa, vključenega v EN 413-1.

 

SIST EN 12845:2005+A2:2009 - Vgrajene naprave za gašenje - Avtomatski sprinklerski sistemi - Projektiranje, vgradnja in vzdrževanje
Ta standard določa zahteve in daje priporočila za projektiranje, vgradnjo in vzdrževanje vgrajenih sprinklerskih naprav za gašenje v stavbah in industrijskih zgradbah in posebne zahteve za sprinklerske sisteme, ki so sestavni del ukrepov za varovanje življenj. Ta standard obravnava samo tiste vrste sprinklerjev, ki so navedeni v EN 12259-1 (glej dodatek L).Zahteve in priporočila tega standarda se lahko uporabljajo tudi pri vseh dodatkih, podaljških, popravilih in drugih spremembah sprinklerskih sistemov, ne morejo pa se uporabljati pri sistemih s pršečo vodo (z odprtimi šobami) in pri poplavnih sistemih. Obsega klasifikacijo nevarnosti, oskrbo z vodo, sestavne dele, ki jih je treba uporabiti, montažo in preskušanje sistemov, vzdrževanje in razširitev obstoječih sistemov in določa konstrukcijske detajle stavb, ki so najbolj nujno potrebni za zadovoljivo delovanje sprinklerskih sistemov v skladu s tem standardom.Ta standard obravnava samo oskrbo z vodo za spriklerske sisteme. Njegove zahteve se lahko uporabijo kot vodila za druge naprave za gašenje, če se upoštevajo specifične zahteve za oskrbo the naprav z vodo.

JULIJ

 

SIST EN ISO 50001:2011 - Sistemi upravljanja z energijo - Zahteve z navodili za uporabo (ISO 50001:2011)
Ta mednarodni standard določa zahteve za vzpostavitev, vpeljavo, vzdrževanje in izboljšavo sistema za upravljanje energije, katerih namen je omogočiti organizaciji, da sledi sistematičnemu pristopu pri doseganju neprestane izboljšave energetske učinkovitosti, vključno z energijsko učinkovitostjo, uporabo energije in porabo.
Ta mednarodni standard določa zahteve, ki veljajo za uporabo energije in porabo, vključno z merjenjem, dokumentacijo in poročanjem, načrtovanjem in postopki naročanja za opremo, sistemi, procesi in osebjem, ki prispeva k energetski učinkovitosti.
Ta mednarodni standard velja za vse spremenljivke, ki vplivajo na energetsko učinkovitost in jih organizacija lahko nadzoruje in vpliva nanje. Ta mednarodni standard ne predpisuje določenega kriterija delovanja v zvezi z energijo.
Ta mednarodni standard je namenjen neodvisni uporabi, vendar je lahko usklajen ali združen z drugimi sistemi za upravljanje.
Ta mednarodni standard velja za vsako organizacijo, ki želi zagotoviti, da je v skladu z njeno navedeno energijsko politiko in to želi prikazati drugim; taka skladnost se potrdi s samoocenjevanjem in samorazglasitvijo skladnosti ali s certifikacijo sistema za upravljanje energije, kar izvaja zunanja organizacija.
Ta mednarodni standard v dodatku A podaja tudi informativne smernice za njegovo uporabo.

JUNIJ



SIST EN 1090-1:2009+A1:2012 - Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij - 1. del: Zahteve za ugotavljanje skladnosti sestavnih delov konstrukcij
Ta evropski standard določa zahteve za ugotavljanje skladnosti značilnosti delovanja za sestavne dele jeklenih in aluminijastih konstrukcij ter za komplete, dane na tržišče kot konstrukcijski izdelki. Ugotavljanje skladnosti zajema značilnosti proizvodnje in, kjer je to primerno, značilnosti projektiranja konstrukcij. Ta evropski standard zajema tudi ugotavljanje skladnosti jeklenih sestavnih delov, ki se uporabljajo pri kompozitnih jeklenih in betonskih konstrukcijah. Sestavni deli se lahko uporabljajo neposredno ali pri konstrukcijskih delih ali pa kot sestavni deli konstrukcij v obliki kompletov. Ta evropski standard velja za serijske in neserijske sestavne dele konstrukcij, vključno s kompleti. Sestavni deli so lahko izdelani iz vroče valjanih ali hladno oblikovanih sestavnih izdelkov ali sestavnih izdelkov, proizvedenih z drugimi tehnologijami. Lahko so proizvedeni iz delov/profilov različnih oblik, ploskih izdelkov (plošč, ponjav, trakov), palic, ulitkov, kovnih izdelkov, narejenih iz jeklenih ali aluminijevih materialov, ki niso ali so zaščiteni pred rjo s premazom ali drugo obdelavo površine, npr. aluminij, zaščiten z anodno oksidacijo. Ta evropski standard zajema konstrukcijske hladno oblikovane člene in pločevino, kot je opredeljeno v 1993-1-3 in EN 1999-1-4. Ta evropski standard ne zajema ugotavljanja skladnosti sestavnih delov za obešene strope, tračnice ali železniške prage v železniških sistemih.   


SIST ISO 31000:2011 - Obvladovanje tveganja - Načela in smernice
Ta mednarodni standard zagotavlja načela in splošne smernice za obvladovanje tveganj. Ta mednarodni standard se lahko uporablja za vsa javna, zasebna ali skupnostna podjetja, združenja, skupine ali posameznike. Potemtakem ta mednarodni standard ni določen za katero koli industrijo ali sektor. Ta mednarodni standard lahko velja za celotno življenje organizacije in širok razpon dejavnosti, vključno s strategijami in odločitvami, delovanji, procesi, funkcijami, projekti, proizvodi, storitvami in viri. Ta mednarodni standard lahko velja za vse vrste tveganj, ne glede na njihove značilnosti in ne glede na to, ali imajo pozitivne ali negativne posledice. Čeprav ta mednarodni standard zagotavlja splošne smernice, ni namenjen spodbujanju enotnosti obvladovanja tveganj po organizacijah. Pri načrtovanju in vpeljavi načrtov in okvirov obvladovanja tveganj bo treba upoštevati različne potrebe določene organizacije, njenih posebnih ciljev, kontekst, zgradbo, delovanja, procese, funkcije, projekte, proizvode, storitve ali vire in nekatere vpeljane prakse. Ta mednarodni standard je namenjen uporabi za usklajevanje procesov obvladovanja tveganj pri obstoječih in prihodnjih standardih. Zagotavlja splošni pristop in podporo standardom, ki se ukvarjajo z nekaterimi tveganji in/ali sektorji, in ne zamenjujejo teh standardov. Ta mednarodni standard ni primeren za namene certificiranja.


SIST ISO 9836:2011 - Standardi za lastnosti stavb - Definicija in računanje indikatorjev površine in prostornine
Ta mednarodni standard obravnava definicijo in računanje indikatorjev površine in prostornine.
Pri definiranju merjenja površine ta mednarodni standard uporablja tri koncepte merjenja:
a) koncepta intra-muros in extra-muros, ki se uporabljata v številnih predelih sveta;
b) metoda merjenja sredine zidu, ki se uporablja v številnih predelih sveta;
c) različice teh metod, ki so skladne z določenimi notranjimi zakoni ali za določene vrste stavb.
Indikatorji površine in volumna, opredeljeni v tem mednarodnem standardu, so namenjeni praktični uporabi kot osnova za merjenje različnih vidikov učinkovitosti stavb ali kot pomoč pri načrtovanju. Z drugimi besedami, omogočiti morajo presojo glede funkcionalnih, tehničnih in ekonomskih vidikov stavb.
Ta mednarodni standard je namenjen uporabi pri ugotavljanju:
- specifikacij za geometrično učinkovitost stavb in njihovih prostorov (npr. pri načrtovanju, postopkih nabave itd. ali pri gradbenih predpisih, kjer je to primerno);
- tehnične dokumentacije, ki se nanaša na učinkovitost celotnih stavb, ki jo pripravijo načrtovalci, izvajalci in proizvajalci;
- količine talne površine, ki ne bo dejansko na voljo za umestitev delovnega mesta posameznika, pohištva, opreme ali za komunikacije;
- vrednotenja, primerjave ali nadzora lastnosti stavb, ki so povezane z njihovo geometrično učinkovitostjo.
Čeprav obstajajo različne metode merjenja površine po svetu, odvisno od države in/ali tipa stavb, kot je navedeno zgoraj, vse merilne metode niso nujno praktično uporabne zaradi nezmožnosti za ugotavljanje dejanskega območja (npr. metoda merjenja sredine zidu). Tako se ta mednarodni standard specializira na merjenje izključno za praktično uporabo.

 

 

MAJ

 

SIST EN 13225:2004 - Montažni betonski izdelki - Linijski konstrukcijski elementi
Ta dokument določa zahteve, osnovna merila obnašanja in vrednotenje skladnosti za linijske
konstrukcijske elemente (kot so stebri, nosilci in elementi okvirjev) iz armiranega ali prednapetega normalno težkega betona, ki se uporabljajo pri gradnji stavb ali drugih inženirskih objektov, razen mostov. Ta dokument obravnava izrazje, merila obnašanja, tolerance, pomembne fizikalne lastnosti, preskusne metode ter zahteve za prevoz in montažo. Ta dokument ne obravnava nosilnosti, določene s preskušanjem.

 

SIST EN 13986:2005 - Lesne plošče za uporabo v gradbeništvu - Lastnosti, vrednotenje skladnosti in označevanje
V tem dokumentu so opredeljene lesne plošče za uporabo v gradbeništvu, navedene so tudi ustrezne astnosti in primerne preskusne metode za ugotavljanje teh lastnosti za surove, obložene, furnirane ali lakirane lesne plošče:
• za notranjo uporabo kot nosilni gradbeni elementi v suhih pogojih1);
• za notranjo uporabo (ali zaščiteno zunanjo) kot nosilni gradbeni elementi v vlažnih pogojih2);
• za zunanjo uporabo kot nosilni gradbeni elementi3);
• za notranjo uporabo kot nenosilni gradbeni elementi v suhih pogojih1);
• za notranjo uporabo (ali zaščiteno zunanjo) kot nenosilni gradbeni elementi v vlažnih pogojih2);
• za zunanjo uporabo kot nenosilni gradbeni elementi3);
• za nosilne talne plošče (slepi pod) na nosilcih v suhih1), vlažnih2) ali zunanjih3) pogojih;
• za nosilne strešne plošče na nosilcih v suhih1), vlažnih2) ali zunanjih3) pogojih;
• za nosilne stenske obložne plošče na stebrih v suhih1), vlažnih2) ali zunanjih3) pogojih.
Določena so pravila vrednotenja skladnosti teh izdelkov in zahteve za označevanje teh izdelkov.
Ta dokument obravnava naslednje vrste lesnih plošč za uporabo v gradbeništvu: masivne lesne plošče, LVL4), vezane plošče, OSB, iverne plošče s sintetičnimi smolami ali cementno-iverne plošče, vlaknene plošče, izdelane po mokrem postopku (trde plošče, srednje trde plošče, mehke plošče), in vlaknene plošče, izdelane po suhem postopku (MDF). Plošče lahko vsebujejo kemična sredstva za izboljšanje odziva na ogenj in njihove odpornosti proti biološkim škodljivcem, npr. glivam in žuželkam.
Ta dokument ni namenjen za lesne plošče, ki se uporabljajo v negradbene namene.

 

SIST EN 71-2:2011 - Varnost igrač - 2. del: Vnetljivost
Ta evropski standard določa kategorije vnetljivih materialov, ki so prepovedani pri vseh igračah, in zahteve v zvezi z vnetljivostjo nekaterih igrač, ko so izpostavljene majhnemu viru vžiga.
Preskusne metode, opisane v točki 5, se uporabljajo za določevanje vnetljivosti igrač pod določenimi opredeljenimi preskusnimi pogoji. Tako pridobljeni preskusni rezultati ne zagotavljajo popolne indikacije o mogoči požarni nevarnosti igrač ali materialov, kadar so izpostavljeni drugim virom vžiga.
Ta evropski standard zajema splošne zahteve, ki se nanašajo na vse igrače, in posebne zahteve in metode preskušanja, ki se nanašajo na naslednje igrače, za katere se šteje, da predstavljajo največje tveganje:
 igrače, ki se nosijo na glavi: brade, brki, lasulje itd., izdelane iz las, dlak ali materiala s podobnimi lastnostmi; maske; kapuce, naglavno okrasje itd.; valujoči elementi igrač, ki se nosijo na glavi, vendar razen papirnatih kap vrste, ki so običajno v pokalicah;
 igrače – kostumi za preobleke in igrače, primerne, da jih otrok nosi pri igri;
 igrače, v katere otrok vstopi;
 mehko polnjene igrače.
OPOMBA: Dodatne zahteve za vnetljivost električnih igrač so opredeljene v EN 62115.

 

SIST ISO 26000:2010 - Napotki za družbeno odgovornost
Ta mednarodni standard zagotavlja vodilo za vse vrte organizacij, ne glede na njihovo velikost ali lokacijo, glede:
a) konceptov, izrazov in definicij, povezanih z družbeno odgovornostjo;
b) ozadja, trendov in značilnosti družbene odgovornosti;
c) načel in praks, povezanih z družbeno odgovornostjo;
d) bistvenih tem in vprašanj družbene odgovornosti;
e) vključevanja, izvajanja in promoviranja družbeno odgovornega vedenja prek organizacije ter prek njenih politik in praks na področju, na katerem ima vpliv;
f) prepoznavanja in sodelovanja z zainteresiranimi stranmi; ter
g) sporočanja obveznosti, rezultatov in drugih informacij, povezanih z družbeno odgovornostjo.
Namen tega mednarodnega standarda je, da pomaga organizacijam prispevati k trajnostnemu razvoju.  Njegov namen je, da jih spodbudi, da storijo več kot to zahteva skladnost z zakonodajo, ob spoznanju, da je skladnost s pravom temeljna obveznost katere koli organizacije in bistven del njihove družbene odgovornosti. Njegov namen je, da promovira skupno razumevanje na področju družbene odgovornosti in da dopolnjuje in ne zamenjuje drugih instrumentov in iniciative za družbeno odgovornost.  Pri uporabi tega mednarodnega standarda je priporočljivo, da organizacija upošteva družbeno, okoljsko, pravno, kulturno, politično in organizacijsko raznolikost in razlike v gospodarskih razmerah, medtem ko ravna skladno z mednarodnimi vedenjskimi normami. Ta mednarodni standard ni standard o sistemu upravljanja. Ni namenjen certificiranju, regulativni ali pogodbeni uporabi in ni primeren za te namene. Kakršna koli ponudba za certificiranje ali zahtevki za certificiranje po ISO 26000 bi napačno prikazovali cilj in namen ter napačno uporabo tega mednarodnega standarda. Ker ta mednarodni standard ne vsebuje zahtev, kakršno koli tako certificiranje ne bi bilo prikaz skladnosti s tem mednarodnim standardom. Namen tega mednarodnega standarda je organizacijam zagotoviti vodilo glede družbene odgovornosti in se lahko uporablja kot del dejavnosti javne politike. Vendar ga za namene Marakeškega sporazuma, s katerim je bila ustanovljena Svetovna trgovinska organizacija (STO), naj ne bi razlagali kot »mednarodni standard«, »vodilo« ali »priporočilo« niti naj ne bi ponudil osnove za kakršno koli predpostavko ali ugotovitev, da je ukrep skladen z obveznostmi WTO. Poleg tega ni namenjen zagotavljanju osnove za pravni spor, pritožbe, obrambe ali druge zahtevke v katerem koli mednarodnem, domačem ali drugem postopku, niti ni namenjen citiranju kot dokaz razvoja običajnega mednarodnega prava. Namen tega mednarodnega standarda ni preprečiti razvoja nacionalnih standardov, ki so podrobneje določeni, zahtevnejši ali drugačne vrste.

 

 

APRIL

 

SIST EN 13965-2:2011 - Karakterizacija odpadkov - Terminologija - 2. del: Izrazi in definicije v zvezi z ravnanjem z odpadki
Ta evropski standard, EN 13965-2, karakterizacija odpadkov - terminologija – 2. del: Izrazi in definicije v zvezi z ravnanjem z odpadki - terminologija podaja kompilacijo izbranih in posodobljenih izrazov in definicij, ki jih uporabljajo na primer proizvajalci, industrija odpadkov in zakonodajalci na področju upravljanja z odpadki. Usklajen je s trenutnim jezikom, ki se uporablja pri upravljanju kot tudi v pravni ureditvi. Skupaj z referencami (glej Dodatek A) vključuje nacionalne izraze in definicije, kjer so bile potrebe po njih izražene. Ne vključuje izrazov, ki se nanašajo na podrobne dejavnosti.

SIST ISO 80000-3:2012 - Veličine in enote - 3. del: Prostor in čas
Ta mednarodni standard daje imena, simbole in definicije za veličine in enote prostora in časa. Kadar je to primerno tudi pretvorbene faktorje.

SIST ISO 80000-4:2012 - Veličine in enote - 4. del: Mehanika
Ta mednarodni standard daje imena, simbole in definicije za veličine in enote mehanike. Kadar je to primerno tudi pretvorbene faktorje.

SIST ISO 80000-5:2012 - Veličine in enote - 5. del: Termodinamika
Ta mednarodni standard daje imena, simbole in definicije za veličine in enote termodinamike. Kadar je to primerno tudi pretvorbene faktorje.

SIST ISO 80000-8:2010 - Veličine in enote - 8. del: Akustika
Ta mednarodni standard daje imena, simbole in definicije za veličine in enote akustike. Kadar je to primerno tudi pretvorbene faktorje.

 

 

MAREC

 

 

SIST-V ISO/IEC Vodilo 99:2012 - Mednarodni slovar za meroslovje - Osnovni in splošni koncepti ter z njimi povezani izrazi (VIM)

V tem slovarju je v angleškem in francoskem jeziku podan niz definicij in z njimi povezanih
izrazov za sistem osnovnih in splošnih konceptov, ki se uporabljajo v meroslovju, skupaj s shemami, ki kažejo odnose med njimi. Pod številnimi definicijami so v obliki primerov in opomb podane dodatne informacije.
Namen tega slovarja je predstavljati skupno referenco za znanstvenike in inženirje – vključno s fiziki, kemiki, medicinskimi znanstveniki, prav tako pa tudi za učitelje in strokovnjake, ki se ukvarjajo s planiranjem ali izvajanjem meritev, ne glede na raven merilne negotovosti in ne glede na področje uporabe. Namenjen je tudi kot referenca za vladne in medvladne organe, poslovna združenja, akreditirane organe, upravne organe in strokovna združenja.

 

SIST-TS BS OHSAS 18001:2012 - Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu - Zahteve
Ta standard iz skupine standardov za ocenjevanje varnosti in zdravja pri delu (OHSAS) določa zahteve za sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, ki omogoča organizaciji, da obvladuje tveganje varnosti in zdravja pri delu ter izboljšuje njeno delovanje z vidika varnosti in zdravja pri delu. Ta standard ne postavlja meril za delovanje na področju varnosti in zdravja pri delu ter ne podaja podrobnejšega opisa za snovanje sistema vodenja.
Ta standard OHSAS je primeren za uporabo v  vsaki organizaciji, ki želi:
a) vzpostaviti sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, da odstrani ali zmanjša tveganje za osebje in druge zainteresirane stranke, ki so lahko izpostavljeni nevarnostim, povezanim z njenimi dejavnostmi;
b) izvajati, vzdrževati in nenehno izboljševati sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu;
c) prepričati se o skladnosti njene politike varnosti in zdravja pri delu;
d) predstaviti skladnost s tem standardom za varnost in zdravje pri delu tako, da
1) sprejme lastno odločitev in izda lastno izjavo ali
2) pridobi potrditev svoje skladnosti pri strankah, ki imajo interes v organizaciji, na primer pri odjemalcih, ali
3) pridobi potrditev lastne izjave pri zunanji stranki ali
4) pridobi certifikat/registracijo svojega sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu pri zunanji organizaciji.
Vse zahteve tega standarda OHSAS so namenjene vključitvi v kateri koli sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Obseg uporabe bo odvisen od takih dejavnikov, kot so politika organizacije o varnosti in zdravju pri delu, narava njenih dejavnosti in tveganja ter zahtevnost njenega delovanja.
Ta standard OHSAS je namenjen obravnavi varnosti in zdravja pri delu in ni namenjen obravnavi drugih področij varnosti in zdravja, kot so programi blaginje/dobrega počutja zaposlenih, varnost proizvodov, materialna škoda ali vplivi na okolje.

 

SIST-TS BS OHSAS 18002:2012 - Sistemi vodenja varnosti in zdravja pri delu - Smernice za izvajanje standarda OHSAS 18001:2007
Ta smernica za skupino standardov za ocenjevanje varnosti in zdravja pri delu (OHSAS) vsebuje splošne nasvete za uporabo standarda OHSAS 18001:2007.
Razlaga temeljna načela standarda OHSAS 18001 ter opisuje namen, značilne vhode, procese in značilne rezultate glede na posamezne zahteve standarda OHSAS 18001. Pomaga razumeti in izvajati OHSAS 18001.
OHSAS 18002 ne ustvarja dodatnih zahtev k tistim, ki so specificirane v OHSAS 18001, niti ne predpisuje obveznih pristopov k izvajanju OHSAS 18001.

 

 

 

FEBRUAR

 

SIST EN 12271:2007 - Površinske prevleke - Zahteve
Ta evropski standard določa zahteve za obnašanje in kontrolne postopke za izvedbo površinskih prevlek kot obdelave površine na cestah in drugih prometnih površinah.
Ta evropski standard se ne uporablja za površinske prevleke, ki jih načrtuje kupec.
Ta evropski standard ne velja za površinske prevleke, izvedene v predorih, in kjer veljajo požarni predpisi.
Ta evropski standard se ne uporablja za manjše površinske prevleke na cestah s površino, manjšo od 500 m2, ki niso izvedene kontinuirano (na primer krpanje površine s površinsko prevleko, še posebej kadar je izvedeno ročno).
Ta evropski standard se ne uporablja za letališke površine, kjer veljajo mednarodni predpisi, npr. predpisi Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO).

 

SIST-TS CLC/TS 61836:2009 - Sončni fotonapetostni sistemi - Izrazi, definicije in simboli (IEC/TS 61836:2007)
Ta tehnična specifikacija obravnava izraze in simbole iz nacionalnih in mednarodnih sončnih
fotonapetostnih standardov in povezanih dokumentov, uporabljenih na področju  fotonapetostnih (PV) sistemov. Zajema izraze in simbole v objavljenih standardih tehničnega komiteja IEC/TC 82, prej objavljenih v tehničnem poročilu IEC TR 61836:1997.
Poudarek te tehnične specifikacije je "kaj pomenijo besede" in ne "pod kakšnimi pogoji veljajo izrazi".
V primeru, da potrebujete dodatna pojasnila sem vam na voljo.

 

 

 

JANUAR

 

SIST EN 13808:2005 - Bitumen in bitumenska veziva – Okvirna specifikacija za kationske bitumenske emulzije
Ta evropski standard določa zahteve za kakovostne lastnosti posameznih razredov kationskih bitumenskih emulzij, ki so primerne za gradnjo in vzdrževanje cest, letališč in drugih asfaltnih površin.
Ta evropski standard se uporablja za emulzije iz čistega ali fluksiranega ali rezanega bitumna in tudi za emulzije iz bitumna, modificiranega s polimeri, ali fluksiranega bitumna, modificiranega s polimeri, ali iz rezanega bitumna, modificiranega s polimeri, ki vključuje tudi emulzije, modificirane z lateksom.
OPOMBA 1: V Evropi se uporabljajo različne vrste kationskih bitumenskih emulzij. Odvisno od običajne prakse se lahko za isti namen uporabljajo emulzije z različnimi vrstami veziva.
Okvirna specifikacija kationskih bitumenskih emulzij v tem evropskem standardu predstavlja podlago za dogovore o kakovosti med dobavitelji in strankami. Posebna skrb naj se posveti izbiram razredov, ki naj bodo združljivi in realni.
OPOMBA 2: V tem evropskem standardu se za predstavitev masnega deleža uporablja izraz % (m/m).

 

SIST EN 14023:2010 - Bitumen in bitumenska veziva - Okvirna specifikacija za bitumne, modificirane s polimeri
Ta evropski standard določa okvirne specifikacije za lastnosti in ustrezne preskusne metode za bitumne, modificirane s polimeri, ki so primerni za gradnjo in vzdrževanje cest, letališč in drugih asfaltnih površin.
Okvir sestavljajo naslednje lastnosti:
– "konsistenca pri srednji temperaturi uporabe",
– "konsistenca pri povišani temperaturi uporabe",
– "kohezija",
– "trajnost" konsistence,
– "krhkost pri nižji temperaturi uporabe",
– "povratek deformacije".
Kohezijske lastnosti so bile vključene kot sredstvo razlikovanja med bitumni, modificiranimi s polimeri, in drugimi bitumenskimi vezivi. Drugi bistveni zahtevi, to sta "obstojnost" in "odpornost proti posedanju", se pokažeta šele s preskusi končnih bitumenskih zmesi.
Uvedba razredov ustreznosti v preglednicah 1, 2 in 3 omogoča izbiro najustreznejše specifikacije za bitumen z upoštevanjem lokalnih podnebnih razmer in izkušenj. Oznaka bitumnov, modificiranih s polimeri, je sestavljena iz mejnih vrednosti za penetracijo in vrednosti najmanjšega dopustnega zmehčišča (glej primer v dodatku A).

 

 

OBJAVA PREVEDENIH STANDARDOV V LETU 2011

 

NOVEMBER

SIST EN 13108-2:2006 - Bitumenske zmesi - Specifikacije materialov - 2. del: Bitumenski beton za zelo tanke plasti
Ta evropski standard določa zahteve za skupino zmesi bitumenskih betonov za zelo tanke plasti za uporabo na cestah, letališčih in drugih prometnih površinah.
OPOMBA: Določila za zmesi, ki izhajajo iz tega evropskega standarda, se lahko upoštevajo pri oblikovanju izjave o skladnosti zmesi s poznanimi zahtevami ali pa samo za obveščanje o teh zahtevah.
Ta evropski standard vključuje zahteve za izbor sestavnih materialov. Zasnovan je tako, da se uporablja skupaj s standardoma EN 13108-20 in EN 13108-21. Zmesi bitumenskih betonov za zelo tanke plasti s kemično modificiranimi vezivi, ki niso predmet standarda EN 14023, niso predmet tega evropskega standarda.

 

SIST EN 13108-2:2006/AC:2008 - Bitumenske zmesi - Specifikacije materialov - 2. del: Bitumenski beton za zelo tanke plasti
Popravek k standardu SIST EN 13108-2:2006.
Ta evropski standard določa zahteve za skupino zmesi bitumenskih betonov za zelo tanke plasti za uporabo na cestah, letališčih in drugih prometnih površinah.
OPOMBA: Določila za zmesi, ki izhajajo iz tega evropskega standarda, se lahko upoštevajo pri oblikovanju izjave o skladnosti zmesi s poznanimi zahtevami ali pa samo za obveščanje o teh zahtevah.
Ta evropski standard vključuje zahteve za izbor sestavnih materialov. Zasnovan je tako, da se uporablja skupaj s standardoma EN 13108-20 in EN 13108-21. Zmesi bitumenskih betonov za zelo tanke plasti s kemično modificiranimi vezivi, ki niso predmet standarda EN 14023, niso predmet tega evropskega standarda.

 

SIST-TS ISO/TS 22002-1:2011 - Prerekvizitni programi za varnost živil - 1. del: Proizvodnja živil
Ta tehnična specifikacija določa zahteve za vzpostavitev, uvedbo in vzdrževanje prerekvizitnih programov (PRP) za pomoč pri nadzoru nevarnosti pri varnosti živil. Ta tehnična specifikacija velja za vse organizacije, ne glede na velikost ali kompleksnost, ki so vključene v proizvodnji korak v živilski verigi in želijo vpeljati PRP tako, da naslovijo zahteve, določene v ISO 22000:2005, klavzuli 7. Ta tehnična specifikacija ni niti zasnovana za uporabo niti ji ni namenjena v drugih delih živilske verige. Postopki proizvodnje hrane so različne narave in vse zahteve, določene v tej tehnični specifikaciji, ne veljajo za posamezno vzpostavitev ali proces. Kjer so izvzete oziroma so izvedeni drugi ukrepi, jih je treba upravičiti in dokumentirati z analizo tveganj, kot je opisano v ISO 22000:2005, točki 7.4. Kakršno koli izvzetje oziroma sprejeti drugi ukrepi ne bi smeli vplivati na sposobnost organizacije, da ravna v skladu s temi zahtevami. Primeri takih izvzetij vsebujejo dodatne vidike, pomembne pri proizvodnih postopkih, navedenih v 1), 2), 3), 4) in 5) spodaj.

SIST EN 14682:2008 - Varnost otroških oblačil - Vrvice in vezalke na otroških oblačilih – Specifikacije
Evropski standard določa zahteve za vrvice in vezalke na otroških oblačilih, vključujoč kostume in smučarska oblačila za otroke do 14 let.
Področje tega evropskega standarda ne zajema vseh možnih nevarnosti, ki bi jih lahko povzročilo neprimerno oblačilo.
Obratno velja, da prepoznavne specifične nevarnosti na določenih oblačilih ne predstavljajo nujno tveganja za določene starostne skupine.
OPOMBA: Priporoča se, da se posamezna ocena tveganja naredi za vsa oblačila, da bi zagotovili, da ne predstavljajo nevarnosti za uporabnika.
Evropski standard se ne nanaša na:
a) otroške izdelke za nego, kot so slinčki, pleničke in držala za dude;
b) čevlje, škornje in podobno obutev;
c) rokavice, kape, čepice in šale;
d) kravate za nošnjo k srajcam ali bluzam;
e) pasove in naramnice;
f) tradicionalna oblačila, ki se lahko nosijo vsak dan, slavnostna oblačila, ki se nosijo pri civilnih ali verskih slovesnostih ali ob regionalnih ali nacionalnih praznikih;
g) posebna športna oblačila in oblačila za prosti čas, ki se nosijo ob določenih priložnostih in pod nadzorom, kot na primer kratke hlače za ragbi, plavalna in potapljaška obleka, plesna oblačila, z izjemo oblačil, ki se nosijo kot dnevna ali nočna oblačila;
h) gledališke kostume, namenjene gledališkim predstavam;
i) predpasnike, ki se nosijo čez dan, ob določenih priložnostih in pod nadzorom in so namenjeni zaščiti oblačil med slikanjem, kuhanjem ali v času obedov.

SIST EN 813:2008 - Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine - Sedežni pasovi
Ta evropski standard določa zahteve, preskušanje, označevanje in informacije, ki jih zagotovi
proizvajalec sedežnih pasov, ki se uporabljajo za zadrževanje ter za določitev in omejitev delovnega položaja, kjer je zahtevano nizko mesto pritrditve. Sedežni pasovi niso primerni za uporabo kot sredstvo za zaustavitev padca.

 

SIST EN 13630-1:2004 - Eksplozivi za civilno uporabo – Detonacijske in počasi goreče vžigalne vrvice – 1. del: Zahteve
Ta evropski standard določa zahteve za detonacijske in počasi goreče vžigalne vrvice za civilno uporabo, kadar so preskušane po metodah iz standardov, navedenih v točki 2.

 

SIST EN 13631-1:2005 - Eksplozivi za civilno uporabo - Razstreliva - 1. del: Zahteve
Ta evropski standard določa zahteve za razstreliva za civilno uporabo, kadar so preskušana po metodah iz standardov, navedenih v nadaljevanju.

 

SIST EN 13763-1:2004 - Eksplozivi za civilno uporabo - Detonatorji in zakasnilniki - 1. del: Zahteve
Ta evropski standard določa zahteve za detonatorje, površinske konektorje, detonacijsko cevko in zakasnilnike z detonacijsko vrvico za civilno uporabo.
Ta evropski standard ne obravnava elektronskih sistemov za iniciacijo (glej CEN/TS 13763-27) niti naprav in pribora za zanesljivo in varno delovanje detonatorjev in zakasnilnikov (glej prEN 13763-26).

 

SIST EN 13857-1:2003 - Eksplozivi za civilno uporabo – 1. del: Izrazje
Ta evropski standard določa ključno tehnično izrazje, uporabljeno v evropskih standardih, razvitih na področju eksplozivov za civilno uporabo.

 

SIST EN 15947-1:2010 - Pirotehnični izdelki - Ognjemetni izdelki, kategorije 1, 2 in 3 - 1. del: Izrazje
Ta evropski standard opredeljuje različne izraze v zvezi z zasnovo, konstrukcijo, primarno embalažo in preskušanjem ognjemetov kategorije 1, 2 in 3.

 

SIST EN 15947-2:2010 - Pirotehnični izdelki - Ognjemetni izdelki, kategorije 1, 2 in 3 - 2. del: Kategorije in vrste ognjemetnih izdelkov
Ta evropski standard vzpostavlja sistem za razdeljevanje ognjemetov v kategorije in na tipe. Velja za ognjemete kategorije 1, 2 in 3.

 

SIST EN 15947-3:2010 - Pirotehnični izdelki - Ognjemetni izdelki, kategorije 1, 2 in 3 - 3. del: Minimalne zahteve za označevanje
Ta evropski standard določa minimalne zahteve za označevanje za izdelek in primarno ali izbirno embalažo za ognjemete naslednjih vrst:
- zračna kolesa;
- petarde;
- baterije in kombinacije;
- bengalski ogenj;
- bengalske vžigalice;
- bengalske palčke;
- božične pokalice;
- pokajoča zrna;
- dvojne petarde;
- bliskajoče petarde;
- bliskajoče kroglice;
- talne mehanizme;
- talne vrtavke;
- kresničke, ki se jih drži v rokah;
- skakajoče pokalice;
- skakajoče talne vrtavke;
- mine;
- mini rakete;
- kresničke, ki se jih ne drži v rokah;
- nove vžigalice;
- pokalice za zabave;
- rakete;
- rimske svečke;
- kače;
- izstrelne cevi; poke;
- vrtavke;
- namizne bombe;
- pasje bombice;
- kolesa.

 

SIST EN 15947-5:2010 - Pirotehnični izdelki - Ognjemetni izdelki, kategorije 1, 2 in 3 - 5. del: Zahteve za izdelavo in delovanje
Ta evropski standard določa zahteve za konstrukcijo, delovanje in primarno embalažo ognjemetov kategorije 1, 2 in 3 naslednjih tipov:
- zračna kolesa;
- petarde;
- baterije in kombinacije;
- bengalska plamena;
- bengalske vžigalice;
- bengalske nalepke;
- božične pokalice;
- pokajoča zrna;
- dvojne petarde;
- bliskajoče petarde;
- bliskajoče kroglice;
- fontane;
- talne mehanizme; 
- talne vrtavke; 
- kresničke, ki se jih drži v rokah; 
- skakajoče pokalice;
- talne vrtavke; 
- mine;
- mini rakete;
- kresničke, ki se jih ne drži v rokah; 
- nove vžigalice;
- pokalice za zabave; 
- rakete;
- rimske svečke;
- kače;
- izstrelne cevi;
- poke;
- vrtalke;
- namizne bombe;
- pasje bombice;
- kolesa.
Ta evropski standard ne velja za blago, ki vsebuje vojaška eksploziva, ali za komercialna vžigalna sredstva, razen za črni smodnik ali sestavo za bliskanje.  Ta evropski standard ne velja za blago, ki vsebuje pirotehnično sestavo, ki vključuje katero koli izmed naslednjih snovi:
- arzen ali spojine arzena;
- heksaklorobenzen;
- mešanice, ki vsebujejo masni delež kloratov večji od 80 %;
- mešanice kloratov z kovinami;
- mešanice kloratov z rdečim fosforjem (razen, kadar se uporabljajo v božičnih pokalicah,  
pokalicah za zabave ali pokih);
- mešanice kloratov z kalijevim 2-heksacianoferatom;
- mešanice kloratov z žveplom (te mešanice so dovoljene zgolj za torne glave);
- mešanice kloratov s sulfidi;
- svinec ali spojine svinca;
- spojine živega srebra;
- beli fosfor;
- pikrate ali pikrinovo kislino;
- kalijev klorat z masnim deležem bromatov večjim od 0,15 %;
- žveplo s kislostjo, izraženo kot masni delež žveplove kisline večji od 0,002 %;
- cirkonij z velikostjo delcev večjo od 40 µm.

 

 

OKTOBER

 

 

SIST-TP ISO/TR 24475:2010 - Kozmetika - Dobra proizvodna praksa - Dokument za splošno usposabljanje
Cilj tega tehničnega poročila je prispevati k usposabljanju osebja v obratih za kozmetično proizvodnjo v okviru konteksta uvajanja dobre proizvodne prakse in potemtakem ne uvaja dodatnih zahtev za ISO 22716. Njegov namen je dopolniti osebno udeležbo in sklepanje pri izvajanju ISO 22716. To tehnično poročilo zajema kakovostne vidike kozmetičnih izdelkov, vendar ne upošteva varnostnih vidikov za osebje, niti ne zajema vidikov varstva okolja ali vidikov, ki zadevajo varnost in učinkovitost zaključenih izdelkov.

 

 

SEPTEMBER

SIST EN 12620:2002+A1:2008 - Agregati za beton
Ta evropski standard določa lastnosti agregatov in polnilnih agregatov, pridobljenih s predelavo naravnih, umetnih ali recikliranih materialov in mešanic teh agregatov, za uporabo v betonu. Obravnava agregate s prostorninsko maso suhih zrn nad 2,0 Mg/m3 (2 000 kg/m3) za vse betone, vključno z betonom, skladnim z EN 206-1, in betonom, ki se uporablja za ceste in druge tlake ter za predizdelane betonske izdelke. Obravnava tudi reciklirani agregat s prostorninsko maso med 1,50 Mg/m3 (1 500 kg/m3) in 2,00 Mg/m3 (2 000 kg/m3) z ustreznimi svarili ter reciklirani drobni agregat (4 mm) z ustreznimi svarili. Določa tudi, da mora biti za potrebe kontrole proizvodnje v obratu vpeljan sistem kontrole kakovosti, in predpisuje vrednotenje skladnosti proizvodov s tem evropskim standardom. Ta standard ne zajema polnilnih agregatov, ki se uporabljajo kot dodatek k cementu, ter tudi ne tistih, ki se uporabljajo v kakršne koli druge namene, razen kot inertni polnilni agregati za beton.
OPOMBA 1: Agregati, ki se uporabljajo pri gradnji, naj ustrezajo vsem zahtevam tega evropskega standarda. Mandat M/125 "Agregati" je poleg znanih in tradicionalnih naravnih in umetnih agregatov vključil tudi reciklirane agregate ter nekatere materiale iz novih in neobičajnih virov. Reciklirani agregati so vključeni v standarde,
priprava novih preskusnih metod zanje je v zaključni fazi. Za neobičajne materiale iz sekundarnih virov pa se je delo pri standardiziranju začelo šele pred kratkim in bo potrebnega več časa, da se jasno opredelijo viri ter lastnosti teh materialov. V tem času morajo takšni neobičajni materiali pri dajanju na trg glede na njihovo predvideno uporabo v celoti ustrezati temu standardu in nacionalnim predpisom za nevarne snovi (glej dodatek ZA standarda). Od primera do primera in odvisno od izkušenj pri uporabi proizvoda se lahko predpišejo dodatne lastnosti in zahteve ter se opredelijo v posebnih pogodbenih dokumentih.
OPOMBA 2: Lastnosti lahkih agregatov so predpisane v  EN 13055-1:2002 .

 

SIST EN 13242:2003+A1:2008 - Agregati za nevezane in hidravlično vezane materiale za uporabo v inženirskih objektih in za gradnjo cest
Ta evropski standard določa lastnosti agregatov, pridobljenih s predelavo naravnih ali umetnih ali recikliranih materialov, za hidravlično vezane ali nevezane materiale, namenjene za inženirske objekte in gradnjo cest.
Standard vsebuje določila za vrednotenje skladnosti proizvodov s tem evropskim standardom.
OPOMBA 1: Agregati, ki se uporabljajo pri gradnji, naj ustrezajo vsem zahtevam tega evropskega standarda. Mandat M/125 "Agregati" je poleg znanih in tradicionalnih naravnih in umetnih agregatov vključil tudi reciklirane agregate ter nekatere materiale iz novih in neobičajnih virov. Reciklirani agregati so vključeni v standarde in priprava novih metod preskušanja zanje je v zaključni fazi. Za neobičajne materiale iz sekundarnih virov pa se je delo pri standardiziranju začelo šele pred kratkim in bo potrebnega več časa, da se jasno opredelijo viri in lastnosti teh materialov. V tem času morajo takšni neobičajni materiali pri dajanju na trg glede na njihovo predvideno uporabo v celoti ustrezati temu standardu in nacionalnim predpisom za nevarne snovi (glej dodatek ZA standarda). Od primera do primera in odvisno od izkušenj pri uporabi proizvoda se lahko predpišejo dodatne lastnosti in zahteve ter se opredelijo v posebnih pogodbenih dokumentih.
OPOMBA 2: Lastnosti lahkih agregatov so predpisane v EN 13055-2.

SIST ISO 8:1996 - Dokumentacija - Oblikovanje periodičnih publikacij
Ta mednarodni standard postavlja pravila, ki naj urednike in založnike usposobijo za oblikovanje periodičnih publikacij v obliki, ki bo olajšala njihovo uporabo; upoštevanje teh pravil bi jim omogočalo bolj sistematično in preglednejše delo. Te zahteve so glede na namen različno pomembne, nekatere od njih so zato lahko v nasprotju z določenimi gledanji umetniške, tehnične ali oglaševalske narave.

SIST ISO 214:1996 - Dokumentacija - Izvlečki za publikacije in dokumentacijo
Ta mednarodni standard daje smernice za pripravo in objavo izvlečkov dokumentov. Pri tem so pomembni predvsem izvlečki, ki so jih pripravili avtorji primarnih dokumentov, in njihova objava, kar je lahko koristno za bralce dokumentov. Izvlečke je mogoče z manjšimi spremembami ali brez njih ponatisniti v sekundarnih publikacijah in uporabiti v informacijskih službah. Temeljne smernice so namenjene tudi za pripravo izvlečkov, če jih avtorji niso pripravili, zato so vključena tudi posebna navodila za predstavitev izvlečkov v sekundarnih publikacijah in službah.

SIST ISO 215:1996 - Dokumentacija - Oblikovanje prispevkov v periodičnih in drugih serijskih publikacijah
Ta mednarodni standard določa pravila za pripravo in oblikovanje prispevkov za znanstvene časopise (upoštevajoč pri tem uporabne znanosti in tehnologijo) in podobne serijske publikacije. Ta mednarodni standard ni obvezen za prispevke v kongresnih zbornikih in podobnih publikacijah.

SIST EN 12464-2:2007 - Svetloba in razsvetljava - Razsvetljava na delovnem mestu – 2. del: Delovna mesta na prostem
Ta evropski standard določa zahteve za razsvetljavo delovnih mest na prostem, ki zadoščajo
potrebam po vidnem udobju in učinku. Upoštevane so vse običajne vidne naloge.
Ta evropski standard ne določa zahtev za razsvetljavo v zvezi z varnostjo in zdravjem delavcev na delovnem mestu in ni bil pripravljen za področje uporabe 137. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, čeprav zahteve za razsvetljavo, kot so določene v tem standardu, ponavadi zadoščajo potrebam glede varnosti. Zahteve za razsvetljavo v zvezi z varnostjo in zdravjem delavcev na delovnem mestu so lahko navedene v direktivi na podlagi 137. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, v nacionalni zakonodaji držav članic, ki uveljavlja to direktivo, ali v drugi nacionalni zakonodaji držav članic.
Ta evropski standard ne ponuja določenih rešitev, ne omejuje oblikovalske svobode pri uporabi novih tehnik, niti ne omejuje uporabe inovativnih sredstev.

 

JUNIJ

SIST ISO 1996-1:2006 - Akustika - Opis, merjenje in ocena hrupa v okolju - 1. del: Osnovne veličine in ocenjevalni postopki
Ta del ISO 1996 opredeljuje osnovne veličine, ki se uporabljajo za opis hrupa v okolju, opisuje pa tudi osnovne postopke ocenjevanja. Prav tako določa metode za ocenjevanje okoljskega hrupa in daje navodila za napovedovanje možnega odziva skupnosti na motnjo s hrupom pri dolgoročni izpostavljenosti različnim vrstam okoljskega hrupa. Viri zvoka lahko delujejo ločeno ali v različnih kombinacijah. Uporaba metode za napovedovanje odziva na motnjo s hrupom je omejena na območja, kjer bivajo ljudje, in v povezavi z dolgoročno uporabo prostora. Odziv skupnosti na hrup različnih virov zvoka, ki dosegajo enake zvočni ravni, je lahko različen. Ta del ISO 1996 opisuje popravke zvokov, ki imajo različne značilnosti. Izraz "ocenjena raven" se uporablja za opis fizikalnih napovedi zvoka ali za meritve, katerim so bili dodani eden ali več popravkov. Na podlagi ocenjenih ravni se lahko oceni dolgoročni odziv skupnosti. Zvoki so ocenjeni bodisi posamezno ali v kombinaciji, kar po potrebi nudi možnost, da pristojni organi upoštevajo posebne značilnosti impulznosti, tonalitete, zastopanost nizkih frekvenc in različne značilnosti hrupa cestnega prometa, druge oblike prevoza (na primer letalski hrup) in industrijskega hrupa.
Ta del ISO 1996 ne določa mejnih vrednosti za okoljski hrup.
OPOMBA 1: V akustiki je več različnih fizikalnih kazalnikov, ki opisujejo zvok, izražen v decibelih (npr. raven zvočnega tlaka, najvišja raven zvočnega tlaka, ekvivalentna neprekinjena raven zvočnega tlaka). Ravni, ki ustrezajo tem fizikalnim kazalnikom, se običajno razlikujejo za isto vrsto zvoka. To pogosto vodi do zmede. Zato je treba
opredeliti osnovne fizikalne veličine (npr. raven zvočnega tlaka, najvišja raven zvočnega tlaka, ekvivalentna neprekinjena raven zvočnega tlaka).
OPOMBA 2: V tem delu ISO 1996 so veličine izražene kot ravni v decibelih. Vendar je v nekaterih državah uveljavljeno izražanje z osnovnimi fizikalnim veličinami, kot sta najvišja raven zvočnega tlaka v paskalih ali zvočna ekspozicija v paskalkvadrat sekundah.
OPOMBA 3: ISO 1996-2 obravnava določitev ravni zvočnega tlaka.

SIST ISO 1996-2:2007 - Akustika - Opis, merjenje in ocena hrupa v okolju - 2. del: Določanje ravni hrupa v okolju
Ta del standarda ISO 1996 opisuje, kako je mogoče določiti zvočni tlak z neposrednim merjenjem, računsko z ekstrapolacijo merilnih rezultatov ali izključno računsko, in je namenjen kot podlaga za ocenjevanje hrupa v okolju. Podana so priporočila glede na preferenčne pogoje meritev ali izračunov, ki se uporabljajo v primerih, kadar ni v veljavi drugih predpisov. Ta del standarda ISO 1996 je mogoče uporabiti pri meritvah s katerim koli frekvenčnim vrednotenjem ali v katerem koli frekvenčnem pasu. Podane so smernice za določitev merilne negotovosti pri ocenjevanju hrupa.
OPOMBA 1: Ker ta del standarda ISO 1996 obravnava izvajanje meritev v dejanskih obratovalnih razmerah, ni nobene povezave tega dela ISO 1996 z drugimi standardi ISO, ki določajo merjenje emisij v točno določenih obratovalnih razmerah.
OPOMBA 2: Zaradi splošnosti sta opis frekvenčnega in časovnega vrednotenja v tem delu standarda ISO 1996 izpuščena.

SIST EN 14052:2006 - Industrijske čelade z visoko stopnjo zaščite
Ta evropski standard določa fizikalne lastnosti ter zahteve za preskušanje in označevanje industrijskih čelad z visoko stopnjo zaščite.
Industrijske čelade z visoko stopnjo zaščite, kakor so opredeljene v tem standardu, naj bi uporabnike zavarovale pred padajočimi predmeti in pred udarci po temenu ter jih posledično zavarovale pred poškodbami možganov, lobanje in vratu.
Ta evropski standard vključuje obvezne zahteve, ki veljajo za vse industrijske čelade z visoko stopnjo zaščite, in dodatne, neobvezne kakovostne zahteve, ki se nanašajo le na primere, ko to proizvajalec izrecno navaja.

SIST EN 62305-3:2006 - Zaščita pred delovanjem strele - 3. del: Fizična škoda na zgradbah in nevarnost za živa bitja (IEC 62305-3:2006, spremenjen)
Ta del standarda IEC 62305 določa zahteve za zaščito zgradb pred fizično škodo s pomočjo sistema zaščite pred delovanjem strele (LPS) in za zaščito pred poškodbami živih bitij zaradi napetosti dotika in koraka v bližini LPS (glej IEC 62305-1).
Ta standard se uporablja za:
a) načrtovanje, namestitev, pregledovanje in vzdrževanje LPS za zgradbe brez omejitve glede njihove višine,
b) določanje zahtev zaščite pred poškodbami živih bitij zaradi napetosti dotika in koraka.
OPOMBA 1: Posebne zahteve za LPS za zgradbe, nevarne za okolico zaradi tveganja eksplozije, so še v usklajevanju.
Dodatne informacije za uporabo so v tem vmesnem času podane v dodatku D.
OPOMBA 2: Ta del IEC 62305 ni namenjen zagotovitvi zaščite pred okvarami električnih in elektronskih sistemov zaradi prenapetosti. Posebne zahteve za te primere so podane v IEC 62305-4.

 

MAJ

SIST EN 335-1:2006  Trajnost lesa in lesnih proizvodov - Definicije razredov uporabe - 1. del: Splošno

Ta del standarda EN 335 določa pet razredov uporabe, ki ustrezajo različnim razmeram, kjer se lahko uporabljajo les in lesni izdelki. V standardu so opisani tudi lesni škodljivci, ki najpogosteje ogrožajo les v posameznem razredu uporabe. Informacije o najpomembnejših lesnih škodljivcih so zbrane v dodatku A.

SIST EN 351-1:2007   Trajnost lesa in lesnih proizvodov - Zaščiten masivni les - 1. del: Razvrščanje biocidnih proizvodov glede na penetracijo in navzem

Ta del standarda EN 351 uvaja merila za klasifikacijo globine penetracije in smernice za ovrednotenje retencije biocidnega proizvoda v les, zaščiten z biocidnimi proizvodi. Ta dva parametra sta osnova za specifikacijo posameznih postopkov zaščite, namenjenih za impregnacijo točno določenih izdelkov. Ta del standarda EN 351 uvaja terminologijo, ki jo je treba upoštevati za specifikacijo posameznih postopkov zaščite ali standardov za proizvodnjo. V standardu ni podatkov o postopkih zaščite. Ta del standarda EN 351 se nanaša na postopke zaščite masivnega lesa, vključno z impregnacijo lameliranega lepljenega lesa, namenjenega za uporabo v razredih uporabe, opredeljenih v standardu EN 335-1. Standard ni namenjen kakršnikoli analizi impregniranega lesa v uporabi. Ta del standarda EN 351 se nanaša na zaščito lesa proti glivam razkrojevalkam, glivam modrivkam,
plesnim, lesnim insektom in morskim lesnim škodljivcem. Ta del standarda EN 351 ne zajema drugih lastnosti impregniranega lesa, kot so: vonj, korozivnost, združljivost z drugimi materiali. Prav tako ne obravnava lastnosti z zdravstvenega, varnostnega in okoljskega vidika. Ta del standarda EN 351 se ne nanaša na naknadno zaščito lesa v uporabi, na les v uporabi, impregniran z biocidnimi proizvodi za kurativno zaščito pred glivami in insekti, in tudi ni namenjen za vrednotenje zaščite svežega lesa pred glivami modrivkami in plesnimi.

 

 

APRIL

 

SIST EN 12354-5:2009  Akustika v stavbah - Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov - 5. del: Zvočne ravni obratovalne opreme

Ta dokument opisuje računske modele za izračun ravni zvočnega tlaka v stavbah zaradi obratovalne opreme. Kot dokument, ki obravnava meritve na terenu (EN 16032), se nanaša na sanitarne inštalacije, mehansko prezračevanje, ogrevanje in hlajenje, obratovalno opremo, dvigala, jaške za smeti, kotle, ventilatorje, črpalke in drugo pomožno obratovalno opremo ter parkirna vrata na mehaniziran pogon za avtomobile, vendar se lahko uporablja tudi za drugo pritrjeno ali vgrajeno opremo v stavbi. Računanje temelji predvsem na merskih podatkih, ki so značilni tako za vir hrupa kot za konstrukcijo stavbe. Opisani modeli so uporabni za računanje po frekvenčnih pasovih. Ta dokument opisuje načela računskih modelov, navaja relevantne veličine in opredeljuje njihovo uporabnost in omejitve. Namenjen je akustičnim strokovnjakom in daje, upoštevajoč lokalne okoliščine, okvir za razvoj uporabnih dokumentov in orodij za druge uporabnike na področju graditve objektov.

Opisani računski modeli uporabljajo najsplošnejši pristop za inženirske namene s povezavami z merilnimi veličinami, ki specificirajo lastnosti gradbenih elementov in opreme. V tem dokumentu so opisane znane omejitve teh računskih modelov. Vendar naj se uporabniki zavedajo, da obstajajo tudi drugi računski modeli, vsak z lastno uporabnostjo in omejitvami. Modeli temeljijo na izkušnjah za napovedovanje za bivalne prostore in za urade; lahko se uporabljajo tudi za druge vrste stavb, če so gradbene dimenzije podobne tistim za stanovanja.

 

 

 

SIST EN 12354-6:2004  Building acoustics - Estimation of acoustic performance of buildings from the performance of elements - Part 6: Sound absorption in enclosed spaces

Dokument opisuje računske modele, oblikovane za oceno skupne ekvivalentne zvočno absorpcijske površine ali odmevnega časa v zaprtih prostorih stavb. Izračun temelji predvsem na merilnih podatkih, ki opisujejo absorpcijo zvoka materialov in predmetov. Izračuni se lahko izvajajo le po frekvenčnih pasovih. Ta evropski standard opisuje osnove računskih shem, navaja relevantne veličine in opredeljuje njihovo uporabnost ter omejitve. Namenjen je strokovnjakom s področja akustike in podaja okvir za pripravo uporabnih dokumentov ter orodij, namenjenih drugim uporabnikom na področju gradnje stavb,

upoštevajoč lokalne posebnosti. Model temelji na izkušnjah z napovedovanjem za prostore, kot npr. prostore v stanovanjih in pisarne, ter za skupne prostore v stavbah, kot npr. stopnišča, predprostori ter prostori s stroji in tehničnimi napravami. Model ni namenjen za uporabo za zelo velike ali za nepravilno oblikovane prostore, kot so npr. koncertne dvorane, gledališča in tovarne.

 

 

 

SIST IEC 60038:2010  Standardne napetosti IEC

1 Področje uporabe

Ta publikacija se uporablja za

– omrežja prenosa in distribuiranja električne energije ter inštalacij odjemalca izmenične napetosti s standardnima frekvencama 50 Hz in 60 Hz z nazivno napetostjo nad 100 V in za opremo, ki se uporablja v teh omrežjih,

– omrežja za električno vleko z izmenično in enosmerno napetostjo,

– opremo za nazivne napetosti do 120 V izmenično ali do 750 V enosmerno, tako da so izmenične napetosti predvidene (predvsem, ne pa izključno) za sisteme s 50 Hz in 60 Hz. Ta oprema zajema baterije ali akumulatorje, druge naprave za napajanje z električno energijo (izmenično ali enosmerno), električno opremo (vključno industrijsko in telekomunikacijsko opremo) in električne naprave.

Ta publikacija se ne uporablja za napetosti, ki predstavljajo ali prenašajo signale ali merilne vrednosti.

Ta publikacija se ne uporablja za standardne napetosti komponent in delov v električnih napravah ali električni opremi.

Ta publikacija predpisuje vrednosti standardne napetosti, ki so namenjene:

– kot prednostne vrednosti za nazivno napetost električnih napajalnih omrežij in

– kot priporočilo za vrednosti pri načrtovanju opreme in omrežij.

OPOMBA 1: Do vrednosti, ki so predpisane v tem standardu, sta vodila dva glavna razloga:

Vrednosti nazivne napetosti (ali najvišje napetosti opreme), predpisane v tem standardu, večinoma temeljijo na zgodovinskem razvoju električnih napajalnih omrežij po vsem svetu; zato so bile te vrednosti najbolj razširjene in uveljavljene v svetu.

Območja napetosti, omenjena v tem standardu, so bila priznana kot najprimernejša za osnovo pri načrtovanju in preskušanju električne opreme in omrežij.

OPOMBA 2: Vendar pa je naloga standardov za proizvode in za omrežje, da določijo primerne preskusne vrednosti, preskusne pogoje in merila za sprejemljivost.

 

 

 

SIST EN 60196:2009 Standardne frekvence IEC (IEC 60196:2009)

Standardne frekvence so frekvence, izbrane za enofazna in trifazna izmenična omrežja, za inštalacije na ladjah, za izmenična omrežja za vleko, za orodja in za letala.

Ta standardizacija velja za frekvence do 10 000 Hz.

 

 

 

SIST EN ISO 15189:2007 Medicinski laboratoriji – Posebne zahteve za kakovost in usposobljenost (ISO 15189:2007)

1.1 Ta mednarodni standard opredeljuje zahteve za kakovost in usposobljenost posameznih medicinskih laboratorijev.

1.2 Medicinski laboratoriji naj ta mednarodni standard uporabljajo pri razvijanju sistemov vodenja kakovosti in ocenjevanju lastne usposobljenosti, akreditacijski organi za potrjevanje ali priznavanje usposobljenosti medicinskih laboratorijev.

 

 

FEBRUAR

 

SIST IEC 60050-712:2000 Mednarodni elektrotehniški slovar - Poglavje 712: Antene

Ta mednarodni standard so pripravili izvedenci skupine JCG v okviru odgovornosti tehničnega odbora IEC št. 1: Terminologija. Imenuje se 712. poglavje Mednarodnega elektrotehniškega slovarja (IEV). Namen izrazov in definicij v teh poglavjih je spodbujanje dobrega razumevanja telekomunikacijskih besedil.