• English (United Kingdom)

NOVI PREVODI STANDARDOV

 

OBJAVA PREVEDENIH STANDARDOV V LETU 2014

 

 

 

OKTOBER

 

 

 

SIST EN 60079-0:2012 - Eksplozivne atmosfere - 0. del: Oprema - Splošne zahteve (IEC 60079-0:2011, spremenjen)
Ta del standarda IEC 60079 določa splošne zahteve za konstrukcijo, preskušanje in označevanje električne opreme in sestavnih delov s protieksplozijsko zaščito Ex, namenjenih uporabi v eksplozivnih atmosferah. Standardni atmosferski pogoji (povezani z eksplozijskimi značilnostmi atmosfere), pod katerimi se lahko sklepa, da je mogoče električno opremo uporabljati, so: – temperatura –20 °C do +60 °C, – tlak 80 kPa (0,8 bara) do 110 kPa (1,1 bara) in – zrak z normalno vsebnostjo kisika, običajno 21 % v/v. Ta standard in drugi standardi, ki ga dopolnjujejo, določajo dodatne preskusne zahteve za opremo, ki deluje zunaj standardnega temperaturnega razpona, vendar so lahko potrebni dodatni premisleki in preskusi za opremo, ki deluje zunaj standardnega razpona atmosferskega tlaka in standardne vsebnosti kisika, zlasti ob upoštevanju vrst zaščite, ki so odvisne od gašenja plamena, kot so »ognjevarno ohišje ›d‹« (IEC 60079-1) ali omejitev energije »lastnovarne električne naprave ›i‹« (IEC 60079-11).


SIST EN 61241-4:2007 - Električne naprave za uporabo v prisotnosti gorljivega prahu - 4. del: Vrsta zaščite “pD” (IEC 61241-4:2001)
Ta del IEC 61241 določa zahteve za zasnovo, izdelavo, preskušanje in označevanje električnih naprav, ki se uporabljajo v atmosferi z gorljivim prahom, v katerih se uporablja zaščitni plin (zrak ali inertni plin), ki vzdržuje tlak nad zunanjim atmosferskim, da prepreči vdor prahu, ki bi sicer lahko povzročil nastanek gorljive zmesi znotraj ohišij, ki ne vsebujejo vira gorljivega prahu. Ta standard vsebuje posebne zahteve za izdelavo in preskušanje, vključno z zahtevami zaščite električnih naprav z vrsto zaščite nadtlak "pD", namenjenih za uporabo v potencialnih gorljivih prašnih atmosferah. Ta standard vključuje zahteve za konstrukcijo ohišja in njegovih pridruženih sestavnih delov, vključno, če so, z dovodnimi in odvodnimi vodi za zaščitni plin, ter za varnostne ukrepe in naprave, potrebne za vzpostavitev in vzdrževanje nadtlaka za vrsto zaščite z nadtlakom "pD". Zahteve za ohišja z nadtlakom z notranjim virom sproščanja prahu niso vključene v ta standard. Ta standard ne zajema zahtev za prostore z nadtlakom z viri, ki sproščajo prah, ali brez njih. Ta standard se ne uporablja za prah eksplozivov, ki za vžig ne potrebujejo atmosferskega kisika, ali za piroforne snovi, ki se na zraku vnamejo same. Ta standard ne zajema ogroženosti zaradi sočasne prisotnosti plina in prahu. Te zahteve so v proučevanju. Zahteve tega standarda dopolnjujejo tiste v IEC 61241-1-1.


SIST EN 1505:1999 - Prezračevanje stavb – Pravokotni pločevinasti kanali in fazonski kosi – Mere
Ta evropski standard določa mere pločevinastih zračnih kanalov in fazonskih kosov s pravokotnim prerezom. Velja za zračne kanale, ki se uporabljajo v prezračevalnih in klimatizacijskih sistemih stavb, v katerih se zadržujejo ljudje. Debelina sten zračnih kanalov in kosov v tem standardu ni določena; odpornost in tesnost obravnava prEN 1507.

 

SIST EN 1506:2007 - Prezračevanje stavb - Okrogli pločevinasti kanali in fazonski kosi – Mere
Ta evropski standard določa mere zračnih kanalov in fazonskih kosov z okroglim prerezom. Velja za zračne kanale, ki se uporabljajo v prezračevalnih in klimatizacijskih sistemih stavb, v katerih se zadržujejo ljudje. Debelina sten zračnih kanalov in kosov v tem standardu ni določena; odpornost in tesnost obravnava EN 12237. Ustrezni standard za pravokotne zračne kanale je EN 1505.

 

SIST EN 1507:2006 - Prezračevanje stavb - Razvod zraka - Pravokotni pločevinasti zračni kanali - Zahteve za odpornost in tesnost
Ta evropski standard se uporablja za pravokotne pločevinaste zračne kanale, ki se uporabljajo v klimatizacijskih in prezračevalnih sistemih, opredeljenih v glavnem delovnem področju CEN/TC 156.

 

SIST EN 12097:2007 - Prezračevanje stavb – Kanali – Zahteve za elemente kanalov za omogočanje vzdrževanja kanalskih sistemov
Ta evropski standard določa zahteve za mere, obliko in lokacijo odprtin za dostopanje za čiščenje in servisiranje kanalskih sistemov, ki so skladni z EN 1505, EN 1506 in EN 13180. Nacionalne zahteve je treba vedno upoštevati, tudi če odstopajo od zahtev tega standarda.

 

SIST EN 12237:2004 - Prezračevanje stavb - Razvod zraka - Okrogli pločevinasti zračni kanali - Odpornost in tesnost - Zahteve in preskušanje
Ta evropski standard določa zahteve in metode preskušanja odpornosti in tesnosti okroglih zračnih kanalov, ki se uporabljajo v klimatizacijskih in prezračevalnih sistemih v stavbah. Standard je namenjen določitvi mehanske odpornosti in tesnosti, ki sta potrebni za potrditev primernosti za predvideno delovanje kot nameščeni zračni kanali. Standard je namenjen preskušanju posebnih inštalacij ter na splošno serij proizvodov na lokaciji postavitve ali v laboratorijskih pogojih. Glede tesnosti zahteve in metode veljajo tudi za pravokotne zračne kanale. Če je dopustna stopnja netesnosti zraka med preskušanjem posamezne inštalacije presežena, je priporočeni postopek naveden v informativnem dodatku A.

 

SIST EN ISO 9712:2012 - Neporušitvene preiskave - Kvalificiranje in certificiranje osebja za neporušitvene preiskave - Splošna načela (ISO 9712:2012)
Ta mednarodni standard določa zahteve za načela kvalificiranja in certificiranja osebja, ki izvaja industrijske neporušitvene preiskave (NDT). OPOMBA 1: Izraz »industrijski« pomeni, da je izključena uporaba na medicinskem področju. Sistem iz tega mednarodnega standarda se lahko uporablja tudi za druge metode neporušitvenih preiskav ali za nove tehnike v okviru uveljavljene metode neporušitvenih preiskav po shemi certificiranja in če je metoda ali tehnika opisana v mednarodnih, regionalnih ali nacionalnih standardih ali če se certifikacijskemu organu zadovoljivo dokaže učinkovitost novih metod ali tehnik neporušitvenih preiskav.  OPOMBA 2: Standard CEN/TR 14748[5] je mogoče uporabiti kot navodilo. Certificiranje vključuje poznavanje uporabe ene ali več naslednjih metod:
a) preiskava z akustično emisijo;
b) preiskava z vrtinčnimi tokovi;
c) infrardeča termografska preiskava;
d) preiskava tesnosti (izključeni so hidravlični tlačni preskusi);
e) magnetna preiskava;
f) penetrantska preiskava;
g) radiografska preiskava;
h) preiskava z uporovnim merilnim lističem;
i) ultrazvočna preiskava;
j) vizualna preiskava (izključene so vizualne preiskave brez pripomočkov in vizualne preiskave, izvedene med uporabo drugih metod neporušitvenih preiskav). OPOMBA 3: Ta mednarodni standard določa zahteve za sheme za ugotavljanje skladnosti, ki ga izvajajo tretje osebe. Te zahteve se ne uporabljajo neposredno za ugotavljanje skladnosti, ki ga izvajajo druge ali prve osebe, mogoče pa se je v takih dogovorih sklicevati na ustrezne dele tega mednarodnega standarda. OPOMBA 4: Kadar se v tem mednarodnem standardu uporabljajo besede, značilne za en spol, kot so »njegov«, »njen«, »on« ali »ona«, je zajet tudi drugi spol.

 

SIST EN 15804:2012+A1:2013 - Trajnostnost gradbenih objektov - Okoljske deklaracije za proizvode - Skupna pravila za kategorije proizvodov za gradbene proizvode
Ta evropski standard vsebuje osnovna pravila za kategorije proizvodov (PCR) za okoljske deklaracije tipa III za vse gradbene proizvode in storitve. Osnovna pravila za kategorije proizvodov: – določajo parametre, ki morajo biti deklarirani, ter način njihovega zbiranja in poročanja; – opisujejo, katere stopnje življenjskega cikla proizvoda so upoštevane v okoljski deklaraciji na proizvodih (EPD) in kateri procesi morajo biti vključeni v stopnje življenjskega cikla; – določajo pravila za razvoj scenarijev; – vključujejo pravila za izračun popisa življenjskega cikla in ocene vpliva življenjskega cikla, ki sta podlaga za okoljsko deklaracijo na proizvodih, skupaj s specifikacijo kakovosti podatkov, ki jo je treba uporabiti; – vključujejo pravila za poročanje vnaprej določenih okoljskih informacij ter informacij o zdravju, ki niso zajete v oceno življenjskega cikla (LCA) za proizvod, gradbeni proces in gradbeno storitev, kjer je potrebno; – določajo pogoje, pod katerimi se lahko gradbene proizvode primerja na podlagi informacij iz okoljske deklaracije na proizvodih. Za okoljsko deklaracijo na proizvodih za gradbene storitve se uporabljajo enaka pravila in zahteve kot za okoljsko deklaracijo na proizvodih za gradbene proizvode.

 

SIST EN ISO/IEC 17021:2011 - Ugotavljanje skladnosti - Zahteve za organe, ki presojajo in certificirajo sisteme vodenja (ISO/IEC 17021:2011)
Ta mednarodni standard vsebuje principe in zahteve po pristojnosti, konsistenci in nepristranskosti za presojo in certifikacijo vseh vrst sistemov vodenja (npr. sistemi vodenja kakovosti ali sistemi vodenja okolja) in za organe, ki zagotavljajo te dejavnosti. Organom za certifikacijo, ki delujejo po tem mednarodnem standardu, ni treba ponujati vseh vrst certifikacij sistemov vodenja. Certifikacija sistemov vodenja (imenovana v tem mednarodnem standardu »certifikacija«) je dejavnost ugotavljanja skladnosti, ki jo izvaja tretja oseba (glej ISO/IEC 17000:2004, točko 5.5). Organi, ki izvajajo to dejavnost, so potemtakem organi za ugotavljanje skladnosti tretje osebe (v tem mednarodnem standardu imenovani »certifikacijski organi«).

 

 

 

JULIJ

 

 

 

SIST EN 14411:2013 - Keramične ploščice - Definicije, razvrstitev, lastnosti, vrednotenje skladnosti in označevanje
Ta evropski standard določa izraze in opredeljuje lastnosti za keramične ploščice, proizvedene s tehnikami ekstrudiranja in suhega stiskanja, ki se uporabljajo za notranje in/ali zunanje talne obloge (vključno s stopnicami) in stene. Poleg tega določa raven zahtev za navedene lastnosti in sklicevanja na uporabljene preskusne metode (glej opombo) ter določbe za vrednotenje skladnosti in označevanje. Ta evropski standard ne zajema: – keramičnih ploščic, izdelanih s postopki, ki niso ekstrudiranje ali suho stiskanje, – suho stiskanih neloščenih keramičnih ploščic, pri čemer njihovo vpijanje vode presega 10 %, – keramičnih ploščic, ki se uporabljajo za talne obloge na zunanjih zaključnih tlakih, – keramičnih ploščic, ki se uporabljajo za zaključne stropne obloge ali spuščene strope.        

 

SIST ISO/IEC 27004:2011 - Informacijska tehnologija - Varnostne tehnike - Upravljanje informacijske varnosti – Merjenje
Ta mednarodni standard podaja navodilo za razvoj in uporabo mer in merjenj za ocenitev učinkovitosti uvedenega sistema upravljanja informacijske varnosti (ISMS) in kontrol oziroma skupin kontrol, kot je določeno v ISO/IEC 27001. Ta mednarodni standard velja za vse vrste in velikosti organizacij.

 

SIST ISO 3509:2011 - Kava in proizvodi iz kave – Slovar
Ta mednarodni standard opredeljuje najpogosteje uporabljane izraze, ki se nanašajo na kavo in proizvode iz kave.    

 

SIST EN 15224:2012 - Zdravstvene storitve - Sistemi vodenja kakovosti - Zahteve na osnovi EN ISO 9001:2008        
Ta evropski standard specificira zahteve za sistem vodenja kakovosti. Uporablja se, kadar organizacija:
a) dokazuje svojo sposobnost, da dosledno izvaja storitve zdravstvenega varstva, ki izpolnjujejo zahteve strank, zahteve ustrezne zakonodaje in regulative ter profesionalne standarde,
b) poskuša z učinkovito uporabo sistema povečati zadovoljstvo uporabnikov, vključno s stalnimi izboljšavami sistema upravljanja, kliničnih postopkov in zagotavljanja spoštovanja zahtev, povezanih z značilnostmi kakovosti; primerno, pravilno nego; dostopnost; stalnost nege; uspešnost; učinkovitost; pravičnost; nego, ki temelji na znanju/dokazih; nego, ki je osredotočena na bolnika in vključuje fizično, psihološko in socialno integriteto; vključenost bolnikov; varnost bolnikov in pravočasnost/dostopnost. Standard ne vsebuje izdelkov za tkiva in kri, farmacevtskih izdelkov, izdelkov celične kulture, medicinskih pripomočkov in drugih izdelkov, ker so regulirani drugje. Ta evropski standard se osredotoča na zahteve za klinične procese. Organizacije, ki v sistemu vodenja kakovosti vsebujejo raziskovalne in/ali izobraževalne postopke, lahko, kjer je mogoče, uporabijo zahteve iz tega evropskega standarda. Cilj tega evropskega standarda je, da določenim pogojem za zdravstveno varstvo prilagaja in določa zahteve, koncepte »izdelkov« in vidike strank iz standarda EN ISO 9001:2008, kjer so izdelki predvsem storitve in stranke bolniki. Standard se osredotoča na klinične postopke in upravljanje s tveganji pri njih, ker želi spodbujati dobro in kakovostno zdravstveno varstvo.   

 

 

 

 

JUNIJ

 

 

 

SIST EN 60728-11:2011 - Kabelska omrežja za televizijske in zvokovne signale ter interaktivne storitve - 11. del: Varnost (IEC 60728-11:2010)
Ta del SIST EN 60728 obravnava varnostne zahteve za stalno nameščene sisteme in opremo. Kjer je mogoče, velja tudi za mobilne in začasno nameščene sisteme, na primer za počitniške prikolice.
Dodatne zahteve se lahko uporabijo na primer za:
– električne inštalacije stavb in nadzemnih vodov,
– distribucijske sisteme za druge telekomunikacijske storitve,
– vodovodne distribucijske sisteme,
– plinske distribucijske sisteme,
– sisteme za zaščito pred delovanjem strele.
Namen tega standarda je zagotavljati varnost sistema, osebja, ki dela z njim, uporabnikov in uporabniške opreme. Obravnava izključno varnostne vidike in nima namena določati standardov za zaščito opreme, ki se uporablja v sistemih.    


SIST EN 60269-6:2011 - Nizkonapetostne varovalke - 6. del: Dopolnilne zahteve za taljive vložke za zaščito sončnih fotonapetostnih energijskih sistemov (IEC 60269-6:2010+ popravek Dec. 2010)
IEC 60269-1 se uporablja skupaj z naslednjimi dodatnimi zahtevami.
Taljivi vložki za zaščito fotonapetostnih (PV) energetskih sistemov morajo ustrezati vsem zahtevam IEC 60269-1, če ni v nadaljevanju tega dokumenta zahtevano drugače, in morajo ustrezati tudi dodatnim zahtevam. Te dodatne zahteve se uporabljajo za taljive vložke, vgrajene za zaščito fotonapetostnih nizov in fotonapetostnih polj v opremi za tokokroge z nazivno napetostjo do 1 500 V enosmerno. Njihova naznačena napetost lahko doseže do 1 500 V enosmerno.
OPOMBA 1: Takšni taljivi vložki so na splošno imenovani "PV-taljivi vložki".
OPOMBA 2: V večini primerov del pridružene opreme deluje kot podstavek taljivega vložka. Zaradi velike različnosti opreme ni mogoče predpisati splošnih pravil; o ustreznosti pridružene opreme, ki deluje kot podstavek taljivega vložka, naj se dogovorita proizvajalec in uporabnik. Vendar, če so ločeno uporabljeni taljivi vložki in taljiva ohišja, naj bodo skladni z ustreznimi zahtevami IEC 60269-1.
OPOMBA 3: PV-taljivi vložki ščitijo serijsko vgrajene komponente razsmernika, kot so kondenzatorji ali razelektritvenoizpraznitvene
komponente, vgrajene v PV-poljih, vse do njihove naznačene izklopne zmogljivosti. Predmet teh dodatnih zahtev je opredelitev karakteristik PV-taljivih vložkov na tak način, da jih bo mogoče nadomestiti z drugimi taljivimi vložki z enakimi karakteristikami, pri čemer je zagotovljena
identičnost njihovih dimenzij. Zato ta standard posebej predpisuje:
a) naslednje karakteristike varovalk:
1) njihove naznačene vrednosti,
2) njihovo kategorijo uporabe,
3) njihovo segrevanje pri normalnem obratovanju,
4) njihovo izgubno moč,
5) njihove časovno-tokovne karakteristike
6) njihovo izklopno zmogljivost,
7) njihove dimenzije ali velikosti (če je potrebno),
b) preskuse tipov za potrditev karakteristik varovalk,
c) označevanje varovalk.

 

 

 

MAJ

 

 

 

SIST IEC 60050-426:2008 Mednarodni elektrotehniški slovar - 426. del: Oprema za eksplozivne atmosfere
Ta del IEC 60050 določa izraze, ki so posebej pomembni za opremo za eksplozivne atmosfere.


SIST EN 50083-2:2012 Kabelska omrežja za televizijske signale, zvokovne signale in interaktivne storitve – 2. del: Elektromagnetna združljivost opreme
Standardi skupin EN 50083 in EN 60728 obravnavajo kabelska omrežja vključno z opremo in povezanimi merilnimi metodami za sprejem programov, procesiranje in distribucijo televizijskih signalov, zvokovnih signalov in z njimi povezanih podatkovnih signalov ter za procesiranje, povezovanje in prenos vseh vrst signalov za interaktivne storitve z uporabo vseh primernih prenosnih medijev.
To vključuje
– CATV-omrežja1),
– MATV-omrežja in SMATV-omrežja,
– posebna sprejemna omrežja
ter vse vrste opreme, sistemov in napeljav v takšnih omrežjih. To standardizacijsko delo sega od anten in/ali posebnih vhodnih signalnih virov do programskih ali drugih omrežnih vmesnikov ter vse do vhoda v terminal. Standardizacija kakršnih koli uporabniških terminalov (kot so uglaševalci, sprejemniki, dekoderji, multimedijski terminali itd.) in tudi kakršnih koli koaksialnih, simetričnih in optičnih kablov je izključena.   

 

 

 

APRIL

 

 

 

SIST EN 590:2013 Goriva za motorna vozila - Dizelsko gorivo - Zahteve in preskusne metode
Ta evropski standard določa zahteve in preskusne metode za lastnosti dizelskega goriva pri prodaji in dobavi. Velja za dizelsko gorivo, namenjeno za pogon vozil z dizelskimi motorji, za katere je predvidena uporaba dizelskega goriva z vsebnostjo do 7 % (V/V) biodizla (FAME).
OPOMBA: V tem evropskem standardu sta uporabljeni oznaki % (m/m) in % (V/V), ki predstavljata delež mase oziroma prostornine.

 

SIST EN 14052:2012+A1:2012 Industrijske čelade z visoko stopnjo zaščite
Ta evropski standard določa fizikalne lastnosti ter zahteve za preskušanje in označevanje industrijskih čelad z visoko stopnjo zaščite. Industrijske čelade z visoko stopnjo zaščite, kakor so opredeljene v tem standardu, naj bi uporabnike zavarovale pred padajočimi predmeti in pred udarci po temenu ter jih posledično zavarovale pred poškodbami možganov, lobanje in vratu. Ta evropski standard vključuje obvezne zahteve, ki veljajo za vse industrijske čelade z visoko stopnjo zaščite, in dodatne, neobvezne kakovostne zahteve, ki se nanašajo le na primere, ko to proizvajalec izrecno navaja.

 

SIST EN 13808:2013 Bitumen in bitumenska veziva - Okvirna specifikacija za kationske bitumenske emulzije        
Ta evropski standard določa zahteve za kakovostne lastnosti razredov kationskih bitumenskih emulzij, ki so primerne za uporabo pri gradnji in vzdrževanju cest, letališč in drugih asfaltnih površin. Ta evropski standard se uporablja za emulzije iz čistega ali fluksiranega ali rezanega bitumna in tudi za emulzije iz bitumna, modificiranega s polimeri, ali fluksiranega bitumna, modificiranega s polimeri, ali iz rezanega bitumna, modificiranega s polimeri, ki vključuje tudi bitumenske emulzije, modificirane z lateksom. V Evropi se uporablja več vrst kationskih bitumenskih emulzij. Odvisno od običajne prakse se lahko za isti namen uporabljajo emulzije z različnimi vrstami veziva. Pri načrtovanju specifikacije za določeno uporabo naj se posebna skrb posveti izbiram razredov, ki naj bodo združljivi in realni. OPOMBA: V tem evropskem standardu se za predstavitev masnega deleža uporablja izraz % (m/m).                          

 

 

 

MAREC

 

 

 

SIST ISO/IEC 27003:2011 - Informacijska tehnologija - Varnostne tehnike - Smernice za izvedbo sistema upravljanja informacijske varnosti
Ta mednarodni standard se osredotoča na kritične vidike, ki so potrebni za uspešno zasnovo in izvedbo sistema upravljanja informacijske varnosti (SUIV) v skladu z ISO/IEC 27001:2005. Opisuje proces specifikacije in zasnove SUIV od začetka do izvajanja načrtov. Opisuje proces pridobivanja odobritve vodstva za izvedbo SUIV, definira projekt izvedbe SUIV (v tem standardu poimenovan projekt SUIV) in ponuja napotke, kako načrtovati projekt SUIV, kar se odraža v dokončanem načrtu izvedbe projekta SUIV. Ta mednarodni standard naj bi uporabljale organizacije, ki uvajajo SUIV. Primeren je za vse vrste organizacij (na primer podjetja, vladne agencije, nepridobitne organizacije) vseh velikosti. Kompleksnost in tveganja vsake organizacije so edinstveni in njene specifične zahteve bodo vodile izvedbo SUIV. Manjše organizacije bodo ugotovile, da so aktivnosti, navedene v tem mednarodnem standardu, primerne zanje in da jih je mogoče poenostaviti. Velike in kompleksne organizacije bodo lahko ugotovile, da sta za učinkovito upravljanje aktivnosti iz tega mednarodnega standarda potrebna
nivojska organiziranost ali nivojski sistem upravljanja. Vendar je v obeh primerih mogoče ustrezne aktivnosti načrtovati z uporabo tega mednarodnega standarda. Ta mednarodni standard podaja priporočila in pojasnila; ne določa nobenih zahtev. Ta mednarodni standard je namenjen, da se uporablja skupaj z ISO/IEC 27001:2005 in ISO/IEC 27002:2005, ni pa namenjen spreminjanju in/ali zmanjševanju zahtev, danih v ISO/IEC 27001:2005, ali priporočil, danih v ISO/IEC 27002:2005. Trditve o skladnosti s tem mednarodnim standardom niso ustrezne.


SIST ISO 80000-10:2014 - Veličine in enote - 10. del: Atomska in jedrska fizika
V tem mednarodnem standardu so veličine in enote v preglednicah razvrščene tako, da so veličine na levih, enote pa na ustreznih desnih straneh. Vse enote med polnima vodoravnima črtama na desni strani pripadajo veličinam med ustreznima polnima črtama na levi strani. Če je bila pri reviziji dela standarda ISO 31 zaporedna številka veličine spremenjena, je številka iz prejšnje izdaje navedena v oklepaju na levi strani pod novo številko veličine; pomišljaj pomeni, da prejšnja izdaja ni vsebovala te veličine. Imena najpomembnejših veličin v tem mednarodnem standardu so podana skupaj s svojimi simboli in največkrat tudi z definicijami. Ta imena in simboli so priporočila. Definicije so podane samo za opredelitev veličin v mednarodnem sistemu veličin (ISQ), navedenih na levih straneh preglednice, in niso nujno popolne. Skalarni, vektorski in tenzorski značaj nekaterih veličin je prikazan, zlasti kadar je potreben za definicijo. Večina veličin ima podano samo eno ime in samo en simbol; če sta za eno veličino podani dve imeni ali več oziroma dva simbola ali več in razlika ni opredeljena, so enakovredni. Kadar obstajata dva tipa poševnih črk (kot npr. ϑ in θ; ϕ in φ; a in a; g in g), je uporabljen samo eden. To ne pomeni, da drugi ni enako sprejemljiv. Takšnim različicam ni priporočljivo pripisovati različnih pomenov. Če je simbol v oklepaju, pomeni da je "rezervni" in se v besedilu uporablja takrat, kadar ima glavni simbol drugačen pomen. V angleški izdaji so francoska imena veličin v poševnem tisku, pred njimi pa stoji oznaka fr. Spol je pri francoskem imenu označen z oznako (m) za moški in (f) za ženski spol, ki stoji neposredno za samostalnikom v francoskem imenu.

 

 

 

FEBRUAR

 

 

 

SIST ISO 9613-2:1997 Akustika - Slabljenje zvoka pri širjenju na prostem - 2. del: Splošna računska metoda
Ta del standarda ISO 9613 podaja inženirsko metodo za izračun slabljenja zvoka pri širjenju na prostem z namenom napovedovanja ravni okoljskega hrupa na neki oddaljenosti od različnih vrst virov. Metoda omogoča napovedovanje ravni ekvivalentnega neprekinjenega A-vrednotenega zvočnega tlaka (kot je opisano v standardu ISO 1996, deli 1–3) v meteoroloških razmerah, ugodnih za širjenje zvoka od vira z znano zvočno emisijo. Te razmere veljajo za širjenje v smeri vetra, kot je določeno v točki 5.4.3.3 standarda ISO  1996-2:1987, ali za enakovredno širjenje pod pogoji dobro razvite, zmerne temperaturne inverzije pri tleh, ki se pogosto pojavlja ponoči. Inverzni pogoji nad vodnimi površinami niso zajeti in bi lahko povzročili višje ravni zvočnega tlaka, kot so napovedane na osnovi tega dela standarda ISO 9613. Metoda prav tako omogoča napovedovanje dolgotrajnega povprečja A-vrednotene ravni zvočnega tlaka, kot je določeno v ISO 1996-1 in ISO 1996-2. Dolgotrajno povprečje A-vrednotene ravni zvočnega tlaka zajema ravni hrupa za raznolike meteorološke razmere. Metoda, določena v tem delu ISO 9613, je sestavljena iz algoritmov za oktavne frekvenčne pasove (z nazivnimi srednjimi frekvencami od 63 Hz do 8 kHz) za izračun slabljenja zvoka, ki izvira iz točkovnega vira ali iz niza točkovnih virov. Vir oziroma viri so lahko gibljivi ali mirujoči. V algoritmih so navedeni posebni pogoji za naslednje fizikalne učinke:
– geometrijska divergenca,
– atmosferska absorpcija,
– učinek tal,
– odboj od površine,
– zaslanjanje z ovirami.
Dodatne informacije v zvezi z razširjanjem zvoka skozi pozidana območja, poraščenost in industrijska območja so podane v dodatku A.
Ta metoda je v praksi uporabna za veliko različnih virov hrupa in okolij. Neposredno ali posredno je uporabna za večino primerov, kot so cestni ali železniški promet, industrijski viri, gradbene dejavnosti, in za mnoge druge vire hrupa na tleh; ne nanaša pa se na zvok letal v letu ali detonacije pri miniranju ter vojaške in podobne operacije. Za uporabo metode tega dela standarda ISO 9613 je treba poznati več različnih parametrov, povezanih z geometrijo vira in okolice, značilnostmi površine tal in močmi vira hrupa v obliki zvočne moči po posameznih oktavnih pasovih za ustrezne smeri širjenja zvoka.
OPOMBA 1: Če so znane le A-vrednotene ravni zvočne moči vira hrupa, se lahko za ugotavljanje skupnega slabljenja zvoka upoštevajo pogoji slabljenja zvoka pri 500 Hz.  Natančnost metode in omejitve pri uporabi te metode v praksi so opisane v točki 9.

 

SIST ISO/IEC 27002:2013 Informacijska tehnologija - Varnostne tehnike - Pravila obnašanja pri kontrolah informacijske varnosti
Ta mednarodni standard podaja smernice za standarde informacijske varnosti organizacij in načine uporabe upravljanja informacijske varnosti, kar vključuje izbiro, izvajanje in upravljanje kontrol, pri čemer upošteva tveganja za informacijsko varnost v okolju organizacije.
Ta mednarodni standard lahko uporabljajo organizacije, ki želijo:
a) izbirati kontrole znotraj procesa izvajanja sistemov upravljanja informacijske varnosti na osnovi standarda ISO/IEC 27001;
b) izvajati splošno sprejete kontrole informacijske varnosti;
c) razvijati lastne smernice za upravljanje informacijske varnosti.

 

 

 

JANUAR

 

 

 

SIST EN 15358:2011 - Trdna alternativna goriva - Sistemi vodenja kakovosti - Posebne zahteve za njihovo uporabo pri proizvodnji trdnih alternativnih goriv
Ta evropski standard določa zahteve za sistem vodenja kakovosti za proizvodnjo trdnih alternativnih goriv in trgovanje z njimi od sprejema odpadkov do dostave trdnih alternativnih goriv.

 

SIST EN 15359:2012 - Trdna alternativna goriva - Specifikacije in razredi
Ta dokument določa sistem klasifikacije trdnih alternativnih goriv (TAG) in predlogo za specifikacijo njihovih lastnosti. Trdna alternativna goriva se proizvajajo iz nenevarnih odpadkov.
OPOMBA 1: Odpadki iz točk (i) do (v) člena 2(2)(a) Direktive o sežiganju odpadkov (2000/76/ES) niso vključeni v področje uporabe tega dokumenta. Zajeti so v standardu CEN/TC 335 "Trdna biogoriva". Odpadni les iz porušenih stavb ter gradbenih inženirskih objektov pa je vključen v področje uporabe.
OPOMBA 2: Neobdelani komunalni trdni odpadki niso vključeni v področje uporabe tega dokumenta.

 

SIST ISO/IEC 27001:2013 - Informacijska tehnologija - Varnostne tehnike - Sistemi upravljanja informacijske varnosti - Zahteve
Ta mednarodni standard določa zahteve za vzpostavitev, izvajanje, vzdrževanje in nenehno izboljševanje sistema upravljanja informacijske varnosti v okviru organizacije. Zajema tudi zahteve za ocenjevanje in obravnavanje tveganj informacijske varnosti, ki so prilagojene potrebam organizacije. Zahteve, postavljene v tem mednarodnem standardu, so generične in so namenjene uporabi v vseh organizacijah ne glede na vrsto, velikost ali naravo. Izključevanje katere koli zahteve, določene v točkah 4 do 10, ni sprejemljivo, kadar organizacija zagotavlja skladnost s tem mednarodnim standardom.

 

 

 

OBJAVA PREVEDENIH STANDARDOV V LETU 2013

 

 

 

DECEMBER

 

 

 

SIST EN 1090-2:2008+A1:2012 - Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij - 2. del: Tehnične zahteve za izvedbo jeklenih konstrukcij
Ta evropski standard določa zahteve za izvedbo jeklenih konstrukcij kot konstrukcij ali kot proizvedenih sestavnih delov, ki so izdelani iz:
– vroče valjanih proizvodov iz konstrukcijskega jekla do vključno s kvaliteto S690,
– hladno oblikovanih sestavnih delov in pločevine do vključno s kvaliteto S700 izbrisano
besedilo ,
– vroče končno obdelanih in hladno oblikovanih proizvodov iz avstenitnih, avstenitno-feritnih in feritnih nerjavnih jekel,
– vroče končno obdelanih in hladno oblikovanih konstrukcijskih votlih prerezov, ki vključujejo tako prereze standardnih mer kot tudi po naročilu izdelane valjane proizvode ter varjene votle prereze. Ta evropski standard se lahko prav tako uporablja za konstrukcijska jekla do vključno s kvaliteto S960, če je zagotovljeno, da so pogoji izvedbe preverjeni glede na kriterij zanesljivosti in da so navedene vse potrebne dodatne zahteve. Ta evropski standard podaja zahteve neodvisno od vrste in oblike jeklenih konstrukcij (npr. stavbe, mostovi, pločevinasti ali palični sestavni deli) ter vključuje tudi konstrukcije, ki so izpostavljene utrujanju ali potresnim vplivom. Zahteve so podane glede na izvedbene razrede. Ta evropski standard se nanaša na konstrukcije, ki so projektirane v skladu z ustreznim delom EN 1993. Ta evropski standard se nanaša na konstrukcijske sestavne dele in pločevine, kot določa EN 1993-1-3. Ta evropski standard se nanaša na jeklene sestavne dele v sovprežnih konstrukcijah iz jekla in betona, ki so projektirani v skladu z ustreznim delom EN 1994. Ta evropski standard se lahko uporablja za konstrukcije, ki so projektirane v skladu z drugimi pravili za projektiranje, če so izvedbeni pogoji skladni z njimi in so podane vse potrebne dodatne zahteve. Ta evropski standard ne obravnava zahtev za vodotesnost ali zračno prepustnost pločevin.        

 

SIST EN 60204-1:2006 - Varnost strojev - Električna oprema strojev - 1. del: Splošne zahteve (IEC 60204-1:2005, spremenjen)
SIST EN 60204-1:2006/A1:2009 - Varnost strojev - Električna oprema strojev - 1. del: Splošne zahteve (IEC 60204-1:2005/A1:2008)
Ta del IEC 60204 določa zahteve in priporočila v zvezi z električno opremo strojev, da se spodbudijo:
– varnost ljudi in premoženja,
– doslednost odzivanja na krmiljenje,
– enostavnost vzdrževanja.
Več navodil o uporabi tega dela IEC 60204 je podanih v dodatku F. V pomoč pri razumevanju medsebojnih vplivov različnih elementov stroja in z njim povezane opreme je izdelana slika 1. Slika 1 prikazuje blokovno shemo tipičnega stroja in pripadajoče opreme, ki kaže različne elemente električne opreme, obravnavane v tem delu IEC 60204. Številke v oklepaju ( ) se sklicujejo na točke in podtočke tega dela IEC 60204. S slike 1 je razvidno, da vsi ti elementi skupaj, vključno z varovalno opremo, orodji/očali, programsko opremo in dokumentacijo, predstavljajo stroj in da eden ali več strojev za delo skupaj z navadno vsaj eno stopnjo nadzorne kontrole predstavljajo proizvodne celice ali sistem.

 

SIST-TS CLC/TS 50349:2006 - Kvalifikacije izvajalcev električne napeljave
Ta tehnična specifikacija določa definicije, merila, postopke glede vloge in ocenjevanja ter tudi dokumentacijo, povezano s kvalifikacijskim sistemom za izvajalce električnih inštalacij. Ta kvalifikacijski sistem vključuje dela na področju električnih inštalacij, vključno z dobavo opreme. Ta sistem ne zajema postopka proizvodnje te opreme.

 

 

 

NOVEMBER

        

 


SIST HD 60364-7-704:2007 - Nizkonapetostne električne inštalacije - 7-704. del: Zahteve za posebne inštalacije ali lokacije - Gradbišča (IEC 60364-7-704:2005, spremenjen)
Posebne zahteve tega dela se uporabljajo za začasne inštalacije za gradbišča v času gradnje ali rušenja, vključno npr. z naslednjim:
– gradbena dela na novih stavbah,
– obnova, predelava, razširitev, rušenje obstoječih stavb ali njihovih delov,
– dela, ki se izvajajo med vodenjem gradnje,
– zemeljska dela,
– druga podobna dela.
Zahteve se uporabljajo za stalne in premične inštalacije. Določila se ne uporabljajo za:
– inštalacije, ki jih obravnava skupina standardov IEC 60621, kjer se uporablja podobna oprema kot pri površinskih kopih v rudarstvu;
– inštalacije v upravnih prostorih gradbišča (pisarne, garderobe, sejne sobe, menze, restavracije, spalnice, toalete itd.), kjer se uporabljajo splošna določila delov 1 do 6 HD 60364.
OPOMBA: Za posebne situacije se uporabljajo strožje zahteve, npr. HD 60364-7-706 za prevodno okolje z omejenim gibanjem. Zahteve tega dela se uporabljajo za:
– fiksne inštalacije, omejene na sestav, ki vključuje glavno krmilno stikalno napravo in glavno
zaščitno napravo;
OPOMBA: Mesto, kjer je takšen sestav nameščen, se šteje za vmesnik med napajalnim sistemom in inštalacijami gradbišča.
– inštalacije na bremenski strani zgoraj navedenega sestava, ki vključuje premično ali prevozno električno opremo kot del premičnih inštalacij.

 

SIST ISO 11620:2008 - Informatika in dokumentacija - Kazalci uspešnosti knjižnic
Ta mednarodni standard določa zahteve za kazalce uspešnosti knjižnic ter vzpostavlja nabor kazalcev uspešnosti, ki se uporabljajo v vseh vrstah knjižnic. Prav tako zagotavlja napotke, kako kazalce uspešnosti uvesti v knjižnicah, kjer ti kazalci še niso v uporabi. Seznam kazalcev uspešnosti je zbran v dodatku A, podrobnosti o uporabi kazalcev uspešnosti pa so podane v dodatku B. Ta mednarodni standard zagotavlja standardizirano izrazje in koncizne definicije kazalcev uspešnosti. Poleg tega ta mednarodni standard vsebuje jedrnat opis kazalcev uspešnosti ter opise zbiranja in analiziranja potrebnih podatkov. Ta mednarodni standard je uporaben za vse vrste knjižnic v vseh državah, vendar pa ni mogoče vseh kazalcev uspešnosti uporabiti v vseh knjižnicah. Omejitve uporabe posameznih kazalcev uspešnosti so za vsak kazalec uspešnosti posebej navedene v dodatku B. Ta mednarodni standard ne določa kazalcev uspešnosti za vse storitve, aktivnosti in uporabo virov knjižnice, bodisi zato, ker taki kazalci uspešnosti niso bili predlagani in preskušeni v času oblikovanja tega mednarodnega standarda, bodisi zato, ker ne izpolnjujejo določenih meril (glej točko 4.2).    

 

SIST-TP CEN ISO/TR 24475:2013 - Kozmetika - Dobra proizvodna praksa - Dokument za splošno usposabljanje (ISO/TR 24475:2010)
To tehnično poročilo je namenjeno kot pomoč pri usposabljanju osebja obratov za proizvodnjo kozmetičnih izdelkov v okviru uvajanja dobre proizvodne prakse in ne predpisuje dodatnih zahtev k standardu ISO 22716. Tehnično poročilo je namenjeno kot dopolnilo za osebno dejavno udeležbo in razumevanje pri izvajanju standarda ISO 22716. To tehnično poročilo se nanaša na vidike kakovosti kozmetičnega izdelka, vendar ne zajema vidikov varnosti zaposlenih niti ne zajema vidikov varovanja okolja oziroma vidikov, ki se nanašajo na varnost in učinkovitost končnih izdelkov. OPOZORILO – Tega tehničnega poročila ni mogoče uporabljati kot samostojni dokument, nujno je potrebno dobro poznavanje standarda ISO 22716, ki je referenčni dokument.    

 

SIST EN 228:2012 - Goriva za motorna vozila - Neosvinčeni motorni bencini - Zahteve in preskusne metode
Ta evropski standard določa zahteve in preskusne metode za lastnosti neosvinčenih motornih bencinov pri prodaji in dobavi. Namenjen je za neosvinčene bencine, ki se uporabljajo v motorjih na neosvinčeni motorni bencin. Ta standard določa dva tipa neosvinčenega bencina: enega z največjo vsebnostjo kisika 3,7 % (m/m) in največjo vsebnostjo etanola 10 % (V/V), kot je navedeno v preglednici 1, in drugega, ki je namenjen starejšim vozilom, ki ne morejo uporabljati neosvinčenega bencina z visoko vsebnostjo biogoriva, in sicer z največjo vsebnostjo kisika 2,7 % (m/m) ter največjo vsebnostjo etanola 5,0 % (V/V), kot je navedeno v preglednici 2.
OPOMBA 1: Oba tipa temeljita na zahtevah evropske direktive [3, 4].
OPOMBA 2: Za potrebe tega standarda sta bili uporabljeni oznaki % (m/m) in % (V/V), ki predstavljata delež mase, μ, oziroma prostornine φ.   

 

 

 

OKTOBER

 

       
SIST ISO 80000-9:2013 - Veličine in enote - 9. del: Fizikalna kemija in molekulska fizika
SIST ISO 80000-9:2013/A1:2013 - Veličine in enote - 9. del: Fizikalna kemija in molekulska fizika – Dopolnilo A1
ISO 80000-9 podaja imena, simbole in definicije za veličine in enote v fizikalni kemiji in molekulski fiziki. Kjer je primerno, so podani tudi pretvorniki (pretvorni faktorji).    

 

SIST ISO 80000-12:2013 - Veličine in enote - 12. del: Fizika trdne snovi
ISO 80000-12 podaja imena, simbole in definicije za veličine in enote fizike trdne snovi. Kjer je primerno, so podani tudi pretvorniki (pretvorni faktorji).

 

SIST EN ISO/IEC 17065:2012 - Ugotavljanje skladnosti - Zahteve za organe, ki certificirajo proizvode, procese in storitve (ISO/IEC 17065:2012)
Ta mednarodni standard vsebuje zahteve za kompetentnost, dosledno delovanje in nepristranskost organov, ki certificirajo proizvode, procese in storitve. Certifikacijskim organom, ki delujejo v skladu s tem mednarodnim standardom, ni treba nuditi certificiranja vseh vrst proizvodov, procesov in storitev. Certifikacija proizvodov, procesov in storitev je dejavnost ugotavljanja skladnosti, ki jo opravljajo tretje osebe (glej ISO/IEC 17000:2004, definicija 5.5). V tem mednarodnem standardu se izraz "proizvod" lahko bere kot "proces" ali "storitev", razen v primerih, ko so "procesi" ali "storitve" navedeni posebej (glej dodatek B).

 

 

JULIJ

 

 

SIST EN ISO 9612:2009 - Akustika - Določanje izpostavljenosti hrupu v delovnem okolju - Inženirska metoda (ISO 9612:2009)
Ta mednarodni standard določa inženirsko metodo za merjenje izpostavljenosti delavcev hrupu v delovnem okolju ter za izračun ravni izpostavljenosti hrupu. Ta mednarodni standard obravnava A-vrednotene ravni, vendar se uporablja tudi za C-vrednotene ravni. Navaja tri različne strategije merjenja. Metoda se uporablja, kadar je potrebno ugotavljanje izpostavljenosti hrupu na inženirski stopnji, npr. za podrobne študije izpostavljenosti hrupu ali za epidemiološke študije o poškodbi sluha ali drugih škodljivih posledic. Obravnavani merilni postopek zahteva opazovanje in analize razmer pri izpostavljenosti hrupu, tako da je mogoče nadzorovati kakovost meritev. Ta mednarodni standard določa metode za ocenjevanje negotovosti rezultatov. Ta mednarodni standard ni namenjen oceni motenj pri govorni komunikaciji ali za ocenjevanje infrazvoka, ultrazvoka ali učinkov hrupa, ki ne vplivajo na sluh. Ne uporablja se za merjenje izpostavljenosti ušesa hrupu pri uporabi osebne varovalne opreme za varovanje sluha. Rezultati meritev, opravljenih v skladu s tem mednarodnim standardom, lahko dajo uporabne podatke za določanje prednostnega reda pri ukrepih za obvladovanje hrupa.
        
SIST EN 1338:2003 - Betonski tlakovci - Zahteve in preskusne metode
Ta evropski standard predpisuje materiale, lastnosti, zahteve in preskusne metode za nearmirane betonske tlakovce, vezane s cementom, in pripadajoče fazonske kose. Uporablja se tudi za montažne betonske tlakovce in pripadajoče fazonske kose, ki se uporabljajo na prometnih tlakovanih površinah in za prekrivanje streh, na primer za pešpoti, zaprte (zagrajene, pokrite) površine, kolesarske steze, parkirne prostore, ceste, avtoceste, industrijske površine (vključno z obrežji in pristanišči), tlake na letališčih, avtobusne postaje, bencinske črpalke. Če se redno uporabljajo pnevmatike ježevke, so včasih potrebne dodatne zahteve. Ta standard ne obravnava otipljivosti ali vidnosti tlakovcev in tudi ne prepustnih tlakovcev. Ta standard določa označevanje in vrednotenje skladnosti proizvoda s tem evropskim standardom.
    
SIST EN 1339:2003 - Betonske plošče za tlakovanje - Zahteve in preskusne metode
Ta evropski standard predpisuje materiale, lastnosti, zahteve in preskusne metode za nearmirane betonske plošče za tlakovanje, vezane s cementom, in pripadajoče fazonske kose. Uporablja se tudi za montažne betonske plošče za tlakovanje in pripadajoče fazonske kose, ki se uporabljajo na prometnih tlakovanih površinah in za prekrivanje streh. Če se redno uporabljajo pnevmatike ježevke, so včasih potrebne dodatne zahteve. Ta standard ne obravnava otipljivosti ali vidnosti plošč in tudi ne prepustnih plošč. Ta standard določa označevanje in vrednotenje skladnosti proizvoda s tem evropskim standardom.

 

 

 

JUNIJ

 

 

SIST EN 13423:2001 - Navodila za uporabo vozil na stisnjeni zemeljski plin
1.1 Ta standard vsebuje priporočila za uporabo vozil na stisnjeni zemeljski plin, ki delujejo z največjim tlakom zemeljskega plina v rezervoarjih 20 MPa (200 bar) pri 15 oC.
1.2 Ta standard lahko velja tudi za delovanje pri večjih tlakih, vendar naj se v tem primeru upoštevajo tudi varnostni vidiki, kot so ustrezno prezračevanje, zahteve za varnostna območja in drugi vidiki, povezani z delovanjem pri večjih tlakih.
1.3 Standard velja tudi za vozila, skladna z ISO/DIS 15501-1:2000 in ISO/DIS 15501-2:2000, ter za polnilnice, skladne z zahtevami prEN 13638:1999.
1.4 Standard ne zajema vidikov za uporabo vozil na utekočinjeni zemeljski plin (LNG).

 

SIST EN 13306:2010 - Vzdrževanje - Terminologija s področja vzdrževanja
Ta evropski standard določa splošne izraze in definicije za tehnična, upravna in vodstvena področja vzdrževanja. Verjetno jih ne bo mogoče uporabiti le pri izrazih za vzdrževanje programske opreme.

 

 

 

MAJ

 

 

SIST ISO/IEC 27000:2011 - Informacijska tehnologija - Varnostne tehnike - Sistemi upravljanja informacijske varnosti - Pregled in izrazoslovje
Ta mednarodni standard določa:
a) pregled družine standardov ISMS;
b) predstavitev sistemov upravljanja informacijske varnosti (ISMS);
c) kratek opis postopka planiraj-izvedi-preveri-ukrepaj (PDCA); ter
d) izraze in definicije za uporabo pri družini standardov ISMS.
Ta mednarodni standard velja za vse vrste organizacij (npr. trgovinska podjetja, vladne službe, neprofitne organizacije).


SIST ISO/IEC 27001:2010 - Informacijska tehnologija - Varnostne tehnike - Sistemi upravljanja informacijske varnosti – Zahteve
Ta mednarodni standard zajema vse vrste organizacij (npr. trgovinska podjetja, vladne agencije, neprofitne organizacije). Ta mednarodni standard določa zahteve za postavitev, izvajanje, delovanje, nadzorovanje, pregledovanje, vzdrževanje in izboljševanje dokumentiranega ISMS znotraj konteksta celotnega poslovnega tveganja organizacij. Določa zahteve za izvedbo varnostnih ukrepov, prilagojenih za potrebe posameznih organizacij ali njihovih delov. ISMS je namenjen temu, da zagotovi izbor primernih in sorazmernih varnostnih ukrepov, ki ščitijo informacijske vire, ter da daje zainteresiranim strankam zaupanje. OPOMBA 1: Sklicevanja na »posel« v tem mednarodnem standardu se morajo razlagati na široko, da pomenijo tiste dejavnosti, ki so bistvo namenov za obstoj organizacij. OPOMBA 2: ISO/IEC 17799 zagotavlja vodilo za izvajanje, ki se lahko uporabi pri načrtovanju ukrepov.

 

SIST ISO/IEC 27002:2008 - Informacijska tehnologija - Varnostne tehnike - Pravila obnašanja pri upravljanju informacijske varnosti / Opomba: Združuje ISO/IEC 17799 (2005-06) (preštevilčen v ISO/IEC 27002) in ISO/IEC 17799 Tehnični popravek 1 (2007-07)
Ta mednarodni standard določa smernice in splošna načela za začetek, izvajanje, vzdrževanje in izboljševanje upravljanja informacijske varnosti v organizaciji. Cilji, opisani v tem mednarodnem standardu, so zagotoviti glavne smernice splošno uveljavljenih ciljev upravljanja informacijske varnosti. Cilji kontrol in kontrole tega mednarodnega standarda naj bi se izvedli za izpolnitev zahtev, ki so bile prepoznane z ocenjevanjem tveganja. Ta mednarodni standard lahko služi kot praktična smernica za razvoj organizacijskih varnostnih standardov in praks uspešnega upravljanja varnosti ter kot pomoč pri gradnji zaupanja v medorganizacijskih aktivnostih.

 

SIST EN 13460:2009 - Vzdrževanje - Dokumentacija za vzdrževanje
Ta evropski standard določa splošne smernice za:
– tehnično dokumentacijo, ki je namenjena v pomoč pri vzdrževanju ter spremlja element in mora biti dostavljena najpozneje do začetka njegovega obratovanja (glej točko 5),
– dokumentacijo o informacijah, pridobljenih v obratovalni fazi elementa, v podporo zahtevam za vzdrževanje, glej dodatek A. Standard je namenjen predvsem konstruktorjem, izdelovalcem, tehničnim piscem in dobaviteljem dokumentacije. Standard ne vključuje dokumentov v zvezi z usposabljanjem in pridobivanjem kompetenc uporabnikov, operaterjev in vzdrževalnega osebja. Ta standard ne velja za dokumentacijo za vzdrževanje programske opreme.


SIST EN 15341:2007 - Vzdrževanje - Bistveni kazalniki učinkovitosti vzdrževanja
Ta evropski standard opisuje sistem za upravljanje ključnih kazalnikov učinkovitosti vzdrževanja, s katerimi se meri učinkovitost upravljanja na področju vplivnih dejavnikov, kot so ekonomski, tehnični in organizacijski vidiki, za oceno in izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti s ciljem doseganja odličnosti pri vzdrževanju tehničnih sredstev.

 

 

 

APRIL

 

 

SIST EN 13269:2007     - Vzdrževanje - Smernica o pripravi pogodb o vzdrževanju
Ta evropski standard daje navodilo o pripravi pogodb za vzdrževalna dela.
Uporablja se lahko za:
– čezmejna in tudi nacionalna podjetja/izvajalce vzdrževanja pri pogodbenih odnosih,
– vrsto vzdrževalnih storitev, ki vključujejo načrtovanje, vodenje in nadzor kot dodatek vzdrževalni dejavnosti,
– vse vrste elementov z izjemo računalniške programske opreme, razen, če je treba programsko opremo vzdrževati kot sestavni del in skupaj s tehnično opremo.
Se ne uporablja za:
– zagotovitev standardnih oblik pogodb o vzdrževanju,
- določitev pravic in obveznosti med podjetjem in izvajalcem vzdrževanja.
Namen tega standarda je:
– zavzemati se za čezmejno podjetniško/pogodbeno sodelovanje pri vzdrževanju in za doseganje jasne povezave med podjetjem in pogodbenim izvajalcem za vzdrževalne storitve;
– izboljšati kakovost pogodb o vzdrževanju tako, da je sporov in prilagoditev čim manj;
– opozoriti na področje uporabe vzdrževalnih storitev in opredeliti možnosti za njihovo opravljanje;
– dajati pomoč in nasvete glede priprave in pogajanj pri pogodbah o vzdrževanju ter določanju ukrepov v primeru spora;
– prepoznati vrste pogodb o vzdrževanju in dajati priporočila za dodelitev pravic in obveznosti med strankami pogodbe, vključno s tveganjem;
– poenostaviti primerjavo med pogodbami o vzdrževanju.

 

 

MAREC

 
 
 
 
SIST EN 62305-3:2011 - Zaščita pred delovanjem strele - 3. del: Fizična škoda na zgradbah in nevarnost za živa bitja (IEC 62305-3:2010, spremenjen)
IEC 62305-3 podaja zahteve za zaščito zgradb pred fizično škodo s sistemom za zaščito pred delovanjem strele (LPS) in za zaščito pred poškodbami živih bitij zaradi napetosti dotika in napetosti koraka v bližini LPS (glej IEC 62305-1). Ta standard velja za projektiranje, namestitev, nadzor in vzdrževanje sistema LPS za zgradbe brez omejitve glede višine in za vzpostavitev ukrepov za zaščito pred poškodbami živih bitij zaradi napetosti dotika in koraka.
 
 
 
SIST EN ISO 19011:2011 - Smernice za presojanje sistemov vodenja (ISO 19011:2011)
Ta mednarodni standard podaja vodilo za presojanje sistemov vodenja, vključno z načeli presojanja, vodenja programa presojanja in izvajanja presoj sistema vodenja, ter vodilo za vrednotenje kompetence posameznikov, vključenih v postopek presojanja, vključno z osebo, ki vodi program presojanja, revizorji in revizorskimi ekipami. Velja za vse organizacije, ki morajo opraviti notranje ali zunanje presoje sistemov vodenja ali voditi program presoje. Mogoča je tudi uporaba tega mednarodnega standarda pri drugih vrstah presoje, če se upoštevajo posebne zahtevane kompetence.
 
 
 
SIST IEC 60050-300:2008 - Mednarodni elektrotehniški slovar - Električne in elektronske meritve in merilni instrumenti - 311. del: Splošni izrazi, povezani z meritvami - 321. del: Splošni izrazi, povezani z električnimi meritvami - 313. del: Tipi električnih merilnih instrumentov - 314. del: Posebni izrazi, povezani s tipom instrumenta (IEC 60050-300:2001)
 
IEC 60050-300 vsebuje splošne izraze povezane z meritvami, električnimi meritvami in izraze, povezane s tipom instrumenta. V teh delih mednarodnega slovarja so izrazi in definicije podani v francoskem in angleškem jeziku, poleg teh pa so navedeni tudi izrazi v kitajskem (cn), nemškem (de), španskem (es), japonskem (ja), poljskem (pl), portugalskem (pt) in švedskem(sv) jeziku.

 

 

JANUAR

 

SIST EN ISO/IEC 17020:2012 - Ugotavljanje skladnosti - Zahteve za delovanje različnih organov, ki izvajajo kontrolo (ISO/IEC 17020:2012)
Ta mednarodni standard vsebuje zahteve za kompetentnost organov, ki izvajajo kontrolo, ter za nepristranskost in doslednost njihovih aktivnosti kontrole. Uporablja se za kontrolne organe tipov A, B ali C, kot so določeni v tem mednarodnem standardu, ter za katero koli stopnjo kontrole.

 

 

OBJAVA PREVEDENIH STANDARDOV V LETU 2012


DECEMBER

 

 

SIST IEC 60050-811:2010 - Mednarodni elektrotehniški slovar - Poglavje 811: Električna vleka
Dokument vsebuje nemški prevod izrazov in definicij mednarodnega elektrotehničnega slovarja (IEV), poglavje 811: Električna vleka. Priložena je angleška različica za primerjavo.

 

SIST-TS CLC/TS 45545-5:2009 - Železniške naprave - Požarna zaščita na železniških vozilih - 5. del: Zahteve požarne varnosti za električno opremo, vključno z opremo trolejbusov, tirno vodenih avtobusov in lebdečih vozil na magnetni blazini
Ta 5. del določa zahteve požarne varnosti za električno opremo na tirnih vozilih, vključno z opremo trolejbusov, tirno vodenih avtobusov in lebdečih vozil na magnetni blazini. Ukrepi in zahteve, specificirani v tej tehnični specifikaciji, imajo cilj zaščititi potnike in vlakovno osebje
v primeru izbruha požara na vozilih z:
– zmanjšanjem tveganja izbruha požara na najmanjšo stopnjo bodisi med obratovanjem bodisi zaradi tehnične okvare in/ali zlorabe električne opreme;
– zagotavljanjem, da ostane nujna električna oprema med evakuacijo uporabna.
Ta tehnična specifikacija ne opisuje ukrepov, ki zagotavljajo zaščito električne opreme v primeru požara na vozilu.



NOVEMBER

 

 

SIST EN ISO 3745:2012 - Akustika - Ugotavljanje ravni zvočnih moči in ravni zvočne energije virov hrupa z zvočnim tlakom - Precizijska metoda za gluhe in polgluhe prostore (ISO 3745:2012)
Ta mednarodni standard opisuje metode za določanje ravni zvočnega tlaka na merilni površini, ki obdaja vir hrupa (stroje ali opremo) v gluhem ali polgluhem prostoru. Raven zvočne moči (ali raven zvočne energije v primeru impulzne ali prehodne emisije hrupa), ustvarjena z virom hrupa v frekvenčnih pasovih s širino ene tretjine oktavne frekvence ali z uporabo frekvenčnega A-vrednotenja, je izračunana z uporabo teh meritev. Vključeni so popravki, ki upoštevajo kakršnekoli spremembe med meteorološkimi pogoji v času in na mestu preskusa in tistimi, ki ustrezajo referenčni karakteristični akustični impedanci. V splošnem obravnavano frekvenčno območje zajema terčne pasove z vmesnimi frekvencami od 100 do 10 000 Hz. V praksi je območje razširjeno ali omejeno na frekvence zunaj ali znotraj teh meja oziroma do meja, do katerih je preskusni prostor kvalificiran za namen meritev.

 

SIST EN 1998-3:2005 - Evrokod 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij – 3. del: Ocena in prenova stavb
(1) Vsebina Evrokoda 8 je opredeljena v EN 1998-1: 2004, 1.1.1, vsebina tega standarda pa je
opredeljena v (2), (4) in (5). Dodatni deli Evrokoda 8 so navedeni v EN 1998-1: 2004, 1.1.3.
(2) Vsebina EN 1998-3 je naslednja:
– Daje kriterije za oceno potresnega obnašanja obstoječih individualnih konstrukcij stavb.
– Opisuje postopek izbire potrebnih popravnih ukrepov.
– Priporoča kriterije za projektiranje ukrepov za utrjevanje (to so zasnova, analiza konstrukcije, ki
vključuje posege v konstrukcijo, končno dimenzioniranje delov konstrukcije in njihovih priključkov na obstoječe konstrukcijske elemente). OPOMBA: V tem standardu pomeni “utrjevanje” tako utrjevanje nepoškodovanih konstrukcij kot tudi popravilo konstrukcij, ki jih je poškodoval potres.
(3) Pri projektiranju posega v konstrukcijo, ki ima namen, da zagotovi ustrezno odpornost v primeru potresne akcije, je treba preveriti tudi vpliv nepotresnih obtežnih kombinacij.
(4) Ta standard zajema potresno ocenjevanje in utrjevanje stavb iz najobičajnejših materialov:
betona, jekla in opeke ter pri tem odraža osnovne zahteve EN 1998-1: 2004.
OPOMBA: Informativni dodatki A, B in C vsebujejo dodatne informacije o ocenjevanju armiranobetonskih, jeklenih, sovprežnih in opečnih stavb ter o njihovem utrjevanju.
(5) Določila standarda so uporabna za vse vrste stavb, tudi za spomenike in objekte zgodovinske
vrednosti. Dejstvo pa je, da ti objekti pogosto zahtevajo drugačne predpise in pristop k prenovi,
odvisno od narave spomenikov.
(6) Ker obstoječe konstrukcije:
(i) odražajo raven znanja v času njihove gradnje,
(ii) imajo lahko skrite velike napake,
(iii) so lahko preživele prejšnje potrese ali druge nezgodne vplive z neznanimi posledicami,
so ocenjevanje konstrukcij in posegi v konstrukcije tipično povezani z večjo stopnjo negotovosti (ravni znanja) kot projektiranje novih objektov. Zaradi tega so potrebni drugačni materialni in varnostni faktorji, pa tudi drugačne metode analize, odvisno od popolnosti in zanesljivosti razpoložljivih informacij.

 

SIST EN ISO 12100:2011- Varnost strojev - Splošna načela načrtovanja - Ocena tveganja in zmanjšanje tveganja (ISO 12100:2010)

Ta mednarodni standard določa osnovno terminologijo, načela in metodologijo za doseganje varnosti strojev že med njihovim načrtovanjem. V pomoč načrtovalcem pri doseganju tega cilja določa načela ocenjevanja in zmanjševanja tveganja. Ta načela temeljijo na znanju in izkušnjah pri načrtovanju, uporabi, incidentih, nezgodah in tveganjih, povezanih s stroji. Podani so postopki za prepoznavanje nevarnosti ter ugotavljanje in vrednotenje tveganja med posameznimi obdobji življenjske dobe stroja ter za odstranitev nevarnosti ali zadovoljivo zmanjšanje tveganja. Podana so tudi navodila glede dokumentacije in preverjanja procesov ocenjevanja in zmanjševanja tveganja.
Ta mednarodni standard je namenjen tudi uporabi kot podlaga za pripravo varnostnih standardov tipov B ali C. Ta mednarodni standard ne obravnava tveganja in/ali škode, povzročene domačim živalim, premoženju ali okolju. OPOMBA 1: V ločenih preglednicah v dodatku B so navedeni primeri nevarnosti, nevarnih stanj in nevarnih dogodkov, ki naj bi razjasnili te pojme ter bili v pomoč načrtovalcem pri prepoznavanju nevarnosti. OPOMBA 2: Točen način uporabe številnih metod za vsako fazo ocenjevanja tveganja je opisan v ISO/TR 14121-2.

 

SIST EN 12792:2004 -  Prezračevanje stavb – Simboli, terminologija in grafični simboli
Ta evropski standard združuje simbole in izrazje vključeno v evropske standarde, ki pokrivajo "prezračevanje stavb" in jih je pripravila CEN/TC156.

 

SIST EN 12831:2004 - Ogrevalni sistemi v stavbah – Metoda izračuna projektne toplotne obremenitve
Ta standard določa postopek izračuna za določanje ogrevanja, ki je potrebna pri standardnih pogojih za zagotavljanje, da je dosežena potrebna projektna notranja temperatura zraka. Ta standard opisuje postopek za izračun projektne toplotne obremenitve:
- po prostorih ali po conah za namen dimenzioniranje ogrevalnih površin,
- po celotnem ogrevalnem sistemu za dimenzioniranje kurilne naprave. Ta standard vsebuje tudi poenostavljen računski postopek. Vrednostni parametri in dejavniki za izračun toplotne obremenitve morajo biti določeni v nacionalnem dodatku k temu standardu. V dodatku D so našteti vsi dejavniki, ki so lahko določeni na nacionalni ravni, navedene so tudi standardne vrednosti za primere, za katere nacionalne vrednosti niso na voljo.




OKTOBER

 

 

SIST EN 1709:2005 - Varnostne zahteve za žičniške naprave za prevoz oseb - Prevzemni pregled, vzdrževanje, pregledi in kontrole obratovanja
Ta standard določa varnostne zahteve za prevzemni pregled, vzdrževanje in kontrole obratovanja žičniških naprav za prevoz oseb. Pri izpolnjevanju zahtev je treba upoštevati različne vrste žičniških naprav in njihovo okolje. Vsebuje zahteve za preprečevanje nesreč in zaščito delavcev. Ne velja za žičniške naprave za prevoz tovora in tudi ne za poševna dvigala. Ta standard ne obravnava prevzemnih pregledov pred začetkom uporabe naprave v javnem prevozu. Določila točke 5 se nanašajo na ukrepe pred prevzemnim pregledom, določila točk 6 in 7 pa na
ukrepe med obratovanjem.

 

SIST EN 12927-7:2005 - Varnostne zahteve za žičniške naprave za prevoz oseb - Vrvi - 7. del: Pregledi, popravila in vzdrževanje
Ta del standarda EN 12927 določa varnostne zahteve, ki veljajo za vzdrževanje, preglede in popravilo jeklenih žičnih vrvi in njim pripadajočih delov žičniških naprav za prevoz oseb. Pri izpolnjevanju zahtev je treba upoštevati različne sisteme žičniških naprav in njihovo okolje.
Nekatere zahteve se nanašajo na vrvi iz umetnih vlaken. Ta del standarda EN 12927 ne vključuje zahtev, ki se nanašajo na zaščito delavcev. Ta del ne velja tako za žičniške naprave za prevoz tovora kot tudi ne za poševna dvigala.

 

SIST EN 12815:2003+A1:2005 - Štedilniki na trdna goriva – Zahteve in preskusne metode (vključuje dopolnilo A1:2005 in popravek A1:2005/AC:2008)
Ta evropski standard določa zahteve za načrtovanje, proizvodnjo, konstrukcijo, varnost in delovanje (izkoristek in emisije) ter navodila in označevanje skupaj s preskusnimi metodami in preskusnimi gorivi za preskušanje tipa štedilnikov na trdna goriva. Ta standard se uporablja za naprave, ki se kurijo ročno in se uporabljajo predvsem za kuhanje, njihova dodatna funkcija pa je ogrevanje prostora, v katerem so nameščene. Dodatno pa, kadar so opremljene z vodno komoro, omogočajo pripravo in uporabo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje. Te naprave so lahko kurjene s trdnimi mineralnimi gorivi, šotnimi briketi, naravno pridobljenimi ali industrijsko pripravljenimi drvmi ali z več gorivi v skladu z navodili proizvajalca naprave. Ta standard se ne uporablja za naprave z avtomatskim doziranjem goriva ali naprave na mehanski vžig ali za naprave z nameščenimi ventilatorji (vpihovalniki zraka).

 

SIST EN 13229:2003+A2:2005 - Kaminski vložki, vključno odprti kamini na trdna goriva – Zahteve in preskusne metode (vključuje dopolnili A1:2004 in A2:2005 ter popravka EN 13229:2003/AC:2006 in A2:2005/AC:2008)
Ta evropski standard določa zahteve za načrtovanje, proizvodnjo, konstrukcijo, varnost in delovanje (izkoristek in emisije) ter navodila in označevanje skupaj s preskusnimi metodami za preskušanje tipa kaminskih vložkov, vključno z odprtimi kamini na trdna goriva. Ta standard obravnava tudi kuriščne vložke za lončene ali ometane peči, ki imajo nazivno toplotno moč do 15 kW. Ta standard se ne uporablja za naprave s prisilnim vlekom. Navedene naprave ogrevajo prostor, v katerem so nameščene. Dodatno pa, kadar so opremljene z vodno komoro, omogočajo pripravo in uporabo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje. Kurjene so lahko s trdnimi mineralnimi gorivi, šotnimi briketi, naravno pridobljenimi ali industrijsko pripravljenimi drvmi ali z več gorivi v skladu z navodili proizvajalca naprave. Odprtih sestavnih delov kamina, kot so kuriščne rešetke s sprednjimi zaščitami, ki jih dobavi proizvajalec za namestitev na obstoječe temperaturno obstojno izolirano kurišče, ta standard ne obravnava.




SEPTEMBER

 


SIST EN ISO 3746:2011  - Akustika - Določanje ravni zvočnih moči in ravni zvočne energije virov hrupa z zvočnim tlakom (ISO 3746:2010)
Ta mednarodni standard opisuje metode za določanje ravni zvočne moči ali ravni zvočne energije vira hrupa na podlagi ravni zvočnega tlaka, izmerjenih na ploskvi, ki obdaja vir hrupa (stroj ali oprema) v preskusnem okolju, na katerega se zahteve nanašajo. Z uporabo teh meritev se izračuna raven zvočne moči (ali v primeru hrupa poka ali prehodnega zvočnega pojava, raven zvočne energije), ki jo proizvede vir hrupa, z uporabo frekvenčnega A-vrednotenja. OPOMBA: Različno oblikovane merilne ploskve lahko dajo različne ocene o ravni zvočne moči določenega vira hrupa, zato ustrezno pripravljeno navodilo za izvajanje meritev (glej ISO 12001) podaja podrobno informacijo o izbiri te ploskve.

 

SIST EN 197-1:2011     - Cement - 1. del: Sestava, zahteve in merila skladnosti za običajne cemente
Ta evropski standard določa in postavlja zahteve za 27 različnih običajnih cementov, 7 sulfatnoodpornih običajnih cementov, prav tako pa tudi za 3 različne žlindrine cemente z nizko zgodnjo trdnostjo in 2 žlindrina sulfatnoodporna cementa z nizko zgodnjo trdnostjo ter njihove sestavine. Definicija vsakega cementa vključuje deleže, v katerih je treba sestavine mešati, da bi se proizvedli ti različni proizvodi, ki obsegajo devet trdnostnih razredov. Definicija vključuje tudi zahteve, katerim morajo ustrezati sestavine. Vključuje tudi mehanske, fizikalne in kemijske zahteve. Nadalje ta standard določa tudi merila skladnosti in s tem povezana pravila. Podane so tudi potrebne zahteve za trajnost. Poleg sulfatnoodpornih cementov, opredeljenih v tem dokumentu, so kot odporni proti sulfatni agresiji potrjeni na nacionalni ravni še drugi cementi, ki so skladni bodisi s tem standardom ali z drugimi standardi, evropskimi ali nacionalnimi. Cementi, navedeni v dodatku A, so po mnenju predstavnikov CEN iz različnih držav sulfatno odporni z omejitvami glede na mesto uporabe. OPOMBA 1: Poleg predpisanih zahtev je pomembna tudi izmenjava dodatnih informacij med proizvajalcem cementa in uporabnikom. Postopki za takšno izmenjavo v tem standardu niso obravnavani, temveč naj bi bili obravnavani skladno z nacionalnimi standardi ali predpisi, lahko pa se zanje dogovorita zainteresirani stranki.
OPOMBA 2: Beseda “cement” se v EN 197-1 uporablja samo v zvezi z običajnimi cementi, če ni določeno drugače.
Ta standard ne vključuje:
– specialnih cementov z zelo nizko toploto hidratacije, ki so vključeni v EN 14216,
– supersulfatnih cementov, vključenih v EN 15743,
– kalcijevega aluminatnega cementa, vključenega v EN 14647,
– zidarskega cementa, vključenega v EN 413-1.

 

SIST EN 12845:2005+A2:2009 - Vgrajene naprave za gašenje - Avtomatski sprinklerski sistemi - Projektiranje, vgradnja in vzdrževanje
Ta standard določa zahteve in daje priporočila za projektiranje, vgradnjo in vzdrževanje vgrajenih sprinklerskih naprav za gašenje v stavbah in industrijskih zgradbah in posebne zahteve za sprinklerske sisteme, ki so sestavni del ukrepov za varovanje življenj. Ta standard obravnava samo tiste vrste sprinklerjev, ki so navedeni v EN 12259-1 (glej dodatek L).Zahteve in priporočila tega standarda se lahko uporabljajo tudi pri vseh dodatkih, podaljških, popravilih in drugih spremembah sprinklerskih sistemov, ne morejo pa se uporabljati pri sistemih s pršečo vodo (z odprtimi šobami) in pri poplavnih sistemih. Obsega klasifikacijo nevarnosti, oskrbo z vodo, sestavne dele, ki jih je treba uporabiti, montažo in preskušanje sistemov, vzdrževanje in razširitev obstoječih sistemov in določa konstrukcijske detajle stavb, ki so najbolj nujno potrebni za zadovoljivo delovanje sprinklerskih sistemov v skladu s tem standardom.Ta standard obravnava samo oskrbo z vodo za spriklerske sisteme. Njegove zahteve se lahko uporabijo kot vodila za druge naprave za gašenje, če se upoštevajo specifične zahteve za oskrbo the naprav z vodo.



JULIJ

 


SIST EN ISO 50001:2011 - Sistemi upravljanja z energijo - Zahteve z navodili za uporabo (ISO 50001:2011)
Ta mednarodni standard določa zahteve za vzpostavitev, vpeljavo, vzdrževanje in izboljšavo sistema za upravljanje energije, katerih namen je omogočiti organizaciji, da sledi sistematičnemu pristopu pri doseganju neprestane izboljšave energetske učinkovitosti, vključno z energijsko učinkovitostjo, uporabo energije in porabo.
Ta mednarodni standard določa zahteve, ki veljajo za uporabo energije in porabo, vključno z merjenjem, dokumentacijo in poročanjem, načrtovanjem in postopki naročanja za opremo, sistemi, procesi in osebjem, ki prispeva k energetski učinkovitosti.
Ta mednarodni standard velja za vse spremenljivke, ki vplivajo na energetsko učinkovitost in jih organizacija lahko nadzoruje in vpliva nanje. Ta mednarodni standard ne predpisuje določenega kriterija delovanja v zvezi z energijo.
Ta mednarodni standard je namenjen neodvisni uporabi, vendar je lahko usklajen ali združen z drugimi sistemi za upravljanje.
Ta mednarodni standard velja za vsako organizacijo, ki želi zagotoviti, da je v skladu z njeno navedeno energijsko politiko in to želi prikazati drugim; taka skladnost se potrdi s samoocenjevanjem in samorazglasitvijo skladnosti ali s certifikacijo sistema za upravljanje energije, kar izvaja zunanja organizacija.
Ta mednarodni standard v dodatku A podaja tudi informativne smernice za njegovo uporabo.





JUNIJ



SIST EN 1090-1:2009+A1:2012 - Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij - 1. del: Zahteve za ugotavljanje skladnosti sestavnih delov konstrukcij
Ta evropski standard določa zahteve za ugotavljanje skladnosti značilnosti delovanja za sestavne dele jeklenih in aluminijastih konstrukcij ter za komplete, dane na tržišče kot konstrukcijski izdelki. Ugotavljanje skladnosti zajema značilnosti proizvodnje in, kjer je to primerno, značilnosti projektiranja konstrukcij. Ta evropski standard zajema tudi ugotavljanje skladnosti jeklenih sestavnih delov, ki se uporabljajo pri kompozitnih jeklenih in betonskih konstrukcijah. Sestavni deli se lahko uporabljajo neposredno ali pri konstrukcijskih delih ali pa kot sestavni deli konstrukcij v obliki kompletov. Ta evropski standard velja za serijske in neserijske sestavne dele konstrukcij, vključno s kompleti. Sestavni deli so lahko izdelani iz vroče valjanih ali hladno oblikovanih sestavnih izdelkov ali sestavnih izdelkov, proizvedenih z drugimi tehnologijami. Lahko so proizvedeni iz delov/profilov različnih oblik, ploskih izdelkov (plošč, ponjav, trakov), palic, ulitkov, kovnih izdelkov, narejenih iz jeklenih ali aluminijevih materialov, ki niso ali so zaščiteni pred rjo s premazom ali drugo obdelavo površine, npr. aluminij, zaščiten z anodno oksidacijo. Ta evropski standard zajema konstrukcijske hladno oblikovane člene in pločevino, kot je opredeljeno v 1993-1-3 in EN 1999-1-4. Ta evropski standard ne zajema ugotavljanja skladnosti sestavnih delov za obešene strope, tračnice ali železniške prage v železniških sistemih.   


SIST ISO 31000:2011 - Obvladovanje tveganja - Načela in smernice
Ta mednarodni standard zagotavlja načela in splošne smernice za obvladovanje tveganj. Ta mednarodni standard se lahko uporablja za vsa javna, zasebna ali skupnostna podjetja, združenja, skupine ali posameznike. Potemtakem ta mednarodni standard ni določen za katero koli industrijo ali sektor. Ta mednarodni standard lahko velja za celotno življenje organizacije in širok razpon dejavnosti, vključno s strategijami in odločitvami, delovanji, procesi, funkcijami, projekti, proizvodi, storitvami in viri. Ta mednarodni standard lahko velja za vse vrste tveganj, ne glede na njihove značilnosti in ne glede na to, ali imajo pozitivne ali negativne posledice. Čeprav ta mednarodni standard zagotavlja splošne smernice, ni namenjen spodbujanju enotnosti obvladovanja tveganj po organizacijah. Pri načrtovanju in vpeljavi načrtov in okvirov obvladovanja tveganj bo treba upoštevati različne potrebe določene organizacije, njenih posebnih ciljev, kontekst, zgradbo, delovanja, procese, funkcije, projekte, proizvode, storitve ali vire in nekatere vpeljane prakse. Ta mednarodni standard je namenjen uporabi za usklajevanje procesov obvladovanja tveganj pri obstoječih in prihodnjih standardih. Zagotavlja splošni pristop in podporo standardom, ki se ukvarjajo z nekaterimi tveganji in/ali sektorji, in ne zamenjujejo teh standardov. Ta mednarodni standard ni primeren za namene certificiranja.


SIST ISO 9836:2011 - Standardi za lastnosti stavb - Definicija in računanje indikatorjev površine in prostornine
Ta mednarodni standard obravnava definicijo in računanje indikatorjev površine in prostornine.
Pri definiranju merjenja površine ta mednarodni standard uporablja tri koncepte merjenja:
a) koncepta intra-muros in extra-muros, ki se uporabljata v številnih predelih sveta;
b) metoda merjenja sredine zidu, ki se uporablja v številnih predelih sveta;
c) različice teh metod, ki so skladne z določenimi notranjimi zakoni ali za določene vrste stavb.
Indikatorji površine in volumna, opredeljeni v tem mednarodnem standardu, so namenjeni praktični uporabi kot osnova za merjenje različnih vidikov učinkovitosti stavb ali kot pomoč pri načrtovanju. Z drugimi besedami, omogočiti morajo presojo glede funkcionalnih, tehničnih in ekonomskih vidikov stavb.
Ta mednarodni standard je namenjen uporabi pri ugotavljanju:
- specifikacij za geometrično učinkovitost stavb in njihovih prostorov (npr. pri načrtovanju, postopkih nabave itd. ali pri gradbenih predpisih, kjer je to primerno);
- tehnične dokumentacije, ki se nanaša na učinkovitost celotnih stavb, ki jo pripravijo načrtovalci, izvajalci in proizvajalci;
- količine talne površine, ki ne bo dejansko na voljo za umestitev delovnega mesta posameznika, pohištva, opreme ali za komunikacije;
- vrednotenja, primerjave ali nadzora lastnosti stavb, ki so povezane z njihovo geometrično učinkovitostjo.
Čeprav obstajajo različne metode merjenja površine po svetu, odvisno od države in/ali tipa stavb, kot je navedeno zgoraj, vse merilne metode niso nujno praktično uporabne zaradi nezmožnosti za ugotavljanje dejanskega območja (npr. metoda merjenja sredine zidu). Tako se ta mednarodni standard specializira na merjenje izključno za praktično uporabo.

 

 

MAJ

 


SIST EN 13225:2004 - Montažni betonski izdelki - Linijski konstrukcijski elementi
Ta dokument določa zahteve, osnovna merila obnašanja in vrednotenje skladnosti za linijske
konstrukcijske elemente (kot so stebri, nosilci in elementi okvirjev) iz armiranega ali prednapetega normalno težkega betona, ki se uporabljajo pri gradnji stavb ali drugih inženirskih objektov, razen mostov. Ta dokument obravnava izrazje, merila obnašanja, tolerance, pomembne fizikalne lastnosti, preskusne metode ter zahteve za prevoz in montažo. Ta dokument ne obravnava nosilnosti, določene s preskušanjem.

 

SIST EN 13986:2005 - Lesne plošče za uporabo v gradbeništvu - Lastnosti, vrednotenje skladnosti in označevanje
V tem dokumentu so opredeljene lesne plošče za uporabo v gradbeništvu, navedene so tudi ustrezne astnosti in primerne preskusne metode za ugotavljanje teh lastnosti za surove, obložene, furnirane ali lakirane lesne plošče:
• za notranjo uporabo kot nosilni gradbeni elementi v suhih pogojih1);
• za notranjo uporabo (ali zaščiteno zunanjo) kot nosilni gradbeni elementi v vlažnih pogojih2);
• za zunanjo uporabo kot nosilni gradbeni elementi3);
• za notranjo uporabo kot nenosilni gradbeni elementi v suhih pogojih1);
• za notranjo uporabo (ali zaščiteno zunanjo) kot nenosilni gradbeni elementi v vlažnih pogojih2);
• za zunanjo uporabo kot nenosilni gradbeni elementi3);
• za nosilne talne plošče (slepi pod) na nosilcih v suhih1), vlažnih2) ali zunanjih3) pogojih;
• za nosilne strešne plošče na nosilcih v suhih1), vlažnih2) ali zunanjih3) pogojih;
• za nosilne stenske obložne plošče na stebrih v suhih1), vlažnih2) ali zunanjih3) pogojih.
Določena so pravila vrednotenja skladnosti teh izdelkov in zahteve za označevanje teh izdelkov.
Ta dokument obravnava naslednje vrste lesnih plošč za uporabo v gradbeništvu: masivne lesne plošče, LVL4), vezane plošče, OSB, iverne plošče s sintetičnimi smolami ali cementno-iverne plošče, vlaknene plošče, izdelane po mokrem postopku (trde plošče, srednje trde plošče, mehke plošče), in vlaknene plošče, izdelane po suhem postopku (MDF). Plošče lahko vsebujejo kemična sredstva za izboljšanje odziva na ogenj in njihove odpornosti proti biološkim škodljivcem, npr. glivam in žuželkam.
Ta dokument ni namenjen za lesne plošče, ki se uporabljajo v negradbene namene.

 

SIST EN 71-2:2011 - Varnost igrač - 2. del: Vnetljivost
Ta evropski standard določa kategorije vnetljivih materialov, ki so prepovedani pri vseh igračah, in zahteve v zvezi z vnetljivostjo nekaterih igrač, ko so izpostavljene majhnemu viru vžiga.
Preskusne metode, opisane v točki 5, se uporabljajo za določevanje vnetljivosti igrač pod določenimi opredeljenimi preskusnimi pogoji. Tako pridobljeni preskusni rezultati ne zagotavljajo popolne indikacije o mogoči požarni nevarnosti igrač ali materialov, kadar so izpostavljeni drugim virom vžiga.
Ta evropski standard zajema splošne zahteve, ki se nanašajo na vse igrače, in posebne zahteve in metode preskušanja, ki se nanašajo na naslednje igrače, za katere se šteje, da predstavljajo največje tveganje:
 igrače, ki se nosijo na glavi: brade, brki, lasulje itd., izdelane iz las, dlak ali materiala s podobnimi lastnostmi; maske; kapuce, naglavno okrasje itd.; valujoči elementi igrač, ki se nosijo na glavi, vendar razen papirnatih kap vrste, ki so običajno v pokalicah;
 igrače – kostumi za preobleke in igrače, primerne, da jih otrok nosi pri igri;
 igrače, v katere otrok vstopi;
 mehko polnjene igrače.
OPOMBA: Dodatne zahteve za vnetljivost električnih igrač so opredeljene v EN 62115.

 

SIST ISO 26000:2010 - Napotki za družbeno odgovornost
Ta mednarodni standard zagotavlja vodilo za vse vrte organizacij, ne glede na njihovo velikost ali lokacijo, glede:
a) konceptov, izrazov in definicij, povezanih z družbeno odgovornostjo;
b) ozadja, trendov in značilnosti družbene odgovornosti;
c) načel in praks, povezanih z družbeno odgovornostjo;
d) bistvenih tem in vprašanj družbene odgovornosti;
e) vključevanja, izvajanja in promoviranja družbeno odgovornega vedenja prek organizacije ter prek njenih politik in praks na področju, na katerem ima vpliv;
f) prepoznavanja in sodelovanja z zainteresiranimi stranmi; ter
g) sporočanja obveznosti, rezultatov in drugih informacij, povezanih z družbeno odgovornostjo.
Namen tega mednarodnega standarda je, da pomaga organizacijam prispevati k trajnostnemu razvoju.  Njegov namen je, da jih spodbudi, da storijo več kot to zahteva skladnost z zakonodajo, ob spoznanju, da je skladnost s pravom temeljna obveznost katere koli organizacije in bistven del njihove družbene odgovornosti. Njegov namen je, da promovira skupno razumevanje na področju družbene odgovornosti in da dopolnjuje in ne zamenjuje drugih instrumentov in iniciative za družbeno odgovornost.  Pri uporabi tega mednarodnega standarda je priporočljivo, da organizacija upošteva družbeno, okoljsko, pravno, kulturno, politično in organizacijsko raznolikost in razlike v gospodarskih razmerah, medtem ko ravna skladno z mednarodnimi vedenjskimi normami. Ta mednarodni standard ni standard o sistemu upravljanja. Ni namenjen certificiranju, regulativni ali pogodbeni uporabi in ni primeren za te namene. Kakršna koli ponudba za certificiranje ali zahtevki za certificiranje po ISO 26000 bi napačno prikazovali cilj in namen ter napačno uporabo tega mednarodnega standarda. Ker ta mednarodni standard ne vsebuje zahtev, kakršno koli tako certificiranje ne bi bilo prikaz skladnosti s tem mednarodnim standardom. Namen tega mednarodnega standarda je organizacijam zagotoviti vodilo glede družbene odgovornosti in se lahko uporablja kot del dejavnosti javne politike. Vendar ga za namene Marakeškega sporazuma, s katerim je bila ustanovljena Svetovna trgovinska organizacija (STO), naj ne bi razlagali kot »mednarodni standard«, »vodilo« ali »priporočilo« niti naj ne bi ponudil osnove za kakršno koli predpostavko ali ugotovitev, da je ukrep skladen z obveznostmi WTO. Poleg tega ni namenjen zagotavljanju osnove za pravni spor, pritožbe, obrambe ali druge zahtevke v katerem koli mednarodnem, domačem ali drugem postopku, niti ni namenjen citiranju kot dokaz razvoja običajnega mednarodnega prava. Namen tega mednarodnega standarda ni preprečiti razvoja nacionalnih standardov, ki so podrobneje določeni, zahtevnejši ali drugačne vrste.

 

 

APRIL

 


SIST EN 13965-2:2011 - Karakterizacija odpadkov - Terminologija - 2. del: Izrazi in definicije v zvezi z ravnanjem z odpadki
Ta evropski standard, EN 13965-2, karakterizacija odpadkov - terminologija – 2. del: Izrazi in definicije v zvezi z ravnanjem z odpadki - terminologija podaja kompilacijo izbranih in posodobljenih izrazov in definicij, ki jih uporabljajo na primer proizvajalci, industrija odpadkov in zakonodajalci na področju upravljanja z odpadki. Usklajen je s trenutnim jezikom, ki se uporablja pri upravljanju kot tudi v pravni ureditvi. Skupaj z referencami (glej Dodatek A) vključuje nacionalne izraze in definicije, kjer so bile potrebe po njih izražene. Ne vključuje izrazov, ki se nanašajo na podrobne dejavnosti.

SIST ISO 80000-3:2012 - Veličine in enote - 3. del: Prostor in čas
Ta mednarodni standard daje imena, simbole in definicije za veličine in enote prostora in časa. Kadar je to primerno tudi pretvorbene faktorje.

SIST ISO 80000-4:2012 - Veličine in enote - 4. del: Mehanika
Ta mednarodni standard daje imena, simbole in definicije za veličine in enote mehanike. Kadar je to primerno tudi pretvorbene faktorje.

SIST ISO 80000-5:2012 - Veličine in enote - 5. del: Termodinamika
Ta mednarodni standard daje imena, simbole in definicije za veličine in enote termodinamike. Kadar je to primerno tudi pretvorbene faktorje.

SIST ISO 80000-8:2010 - Veličine in enote - 8. del: Akustika
Ta mednarodni standard daje imena, simbole in definicije za veličine in enote akustike. Kadar je to primerno tudi pretvorbene faktorje.

 

 

MAREC

 

 

SIST-V ISO/IEC Vodilo 99:2012 - Mednarodni slovar za meroslovje - Osnovni in splošni koncepti ter z njimi povezani izrazi (VIM)

V tem slovarju je v angleškem in francoskem jeziku podan niz definicij in z njimi povezanih
izrazov za sistem osnovnih in splošnih konceptov, ki se uporabljajo v meroslovju, skupaj s shemami, ki kažejo odnose med njimi. Pod številnimi definicijami so v obliki primerov in opomb podane dodatne informacije.
Namen tega slovarja je predstavljati skupno referenco za znanstvenike in inženirje – vključno s fiziki, kemiki, medicinskimi znanstveniki, prav tako pa tudi za učitelje in strokovnjake, ki se ukvarjajo s planiranjem ali izvajanjem meritev, ne glede na raven merilne negotovosti in ne glede na področje uporabe. Namenjen je tudi kot referenca za vladne in medvladne organe, poslovna združenja, akreditirane organe, upravne organe in strokovna združenja.

 

SIST-TS BS OHSAS 18001:2012 - Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu - Zahteve
Ta standard iz skupine standardov za ocenjevanje varnosti in zdravja pri delu (OHSAS) določa zahteve za sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, ki omogoča organizaciji, da obvladuje tveganje varnosti in zdravja pri delu ter izboljšuje njeno delovanje z vidika varnosti in zdravja pri delu. Ta standard ne postavlja meril za delovanje na področju varnosti in zdravja pri delu ter ne podaja podrobnejšega opisa za snovanje sistema vodenja.
Ta standard OHSAS je primeren za uporabo v  vsaki organizaciji, ki želi:
a) vzpostaviti sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, da odstrani ali zmanjša tveganje za osebje in druge zainteresirane stranke, ki so lahko izpostavljeni nevarnostim, povezanim z njenimi dejavnostmi;
b) izvajati, vzdrževati in nenehno izboljševati sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu;
c) prepričati se o skladnosti njene politike varnosti in zdravja pri delu;
d) predstaviti skladnost s tem standardom za varnost in zdravje pri delu tako, da
1) sprejme lastno odločitev in izda lastno izjavo ali
2) pridobi potrditev svoje skladnosti pri strankah, ki imajo interes v organizaciji, na primer pri odjemalcih, ali
3) pridobi potrditev lastne izjave pri zunanji stranki ali
4) pridobi certifikat/registracijo svojega sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu pri zunanji organizaciji.
Vse zahteve tega standarda OHSAS so namenjene vključitvi v kateri koli sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Obseg uporabe bo odvisen od takih dejavnikov, kot so politika organizacije o varnosti in zdravju pri delu, narava njenih dejavnosti in tveganja ter zahtevnost njenega delovanja.
Ta standard OHSAS je namenjen obravnavi varnosti in zdravja pri delu in ni namenjen obravnavi drugih področij varnosti in zdravja, kot so programi blaginje/dobrega počutja zaposlenih, varnost proizvodov, materialna škoda ali vplivi na okolje.

 

SIST-TS BS OHSAS 18002:2012 - Sistemi vodenja varnosti in zdravja pri delu - Smernice za izvajanje standarda OHSAS 18001:2007
Ta smernica za skupino standardov za ocenjevanje varnosti in zdravja pri delu (OHSAS) vsebuje splošne nasvete za uporabo standarda OHSAS 18001:2007.
Razlaga temeljna načela standarda OHSAS 18001 ter opisuje namen, značilne vhode, procese in značilne rezultate glede na posamezne zahteve standarda OHSAS 18001. Pomaga razumeti in izvajati OHSAS 18001.
OHSAS 18002 ne ustvarja dodatnih zahtev k tistim, ki so specificirane v OHSAS 18001, niti ne predpisuje obveznih pristopov k izvajanju OHSAS 18001.


 

 

 

FEBRUAR

 

SIST EN 12271:2007 - Površinske prevleke - Zahteve
Ta evropski standard določa zahteve za obnašanje in kontrolne postopke za izvedbo površinskih prevlek kot obdelave površine na cestah in drugih prometnih površinah.
Ta evropski standard se ne uporablja za površinske prevleke, ki jih načrtuje kupec.
Ta evropski standard ne velja za površinske prevleke, izvedene v predorih, in kjer veljajo požarni predpisi.
Ta evropski standard se ne uporablja za manjše površinske prevleke na cestah s površino, manjšo od 500 m2, ki niso izvedene kontinuirano (na primer krpanje površine s površinsko prevleko, še posebej kadar je izvedeno ročno).
Ta evropski standard se ne uporablja za letališke površine, kjer veljajo mednarodni predpisi, npr. predpisi Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO).

 

SIST-TS CLC/TS 61836:2009 - Sončni fotonapetostni sistemi - Izrazi, definicije in simboli (IEC/TS 61836:2007)
Ta tehnična specifikacija obravnava izraze in simbole iz nacionalnih in mednarodnih sončnih
fotonapetostnih standardov in povezanih dokumentov, uporabljenih na področju  fotonapetostnih (PV) sistemov. Zajema izraze in simbole v objavljenih standardih tehničnega komiteja IEC/TC 82, prej objavljenih v tehničnem poročilu IEC TR 61836:1997.
Poudarek te tehnične specifikacije je "kaj pomenijo besede" in ne "pod kakšnimi pogoji veljajo izrazi".
V primeru, da potrebujete dodatna pojasnila sem vam na voljo.

 

 

 

JANUAR

 


SIST EN 13808:2005 - Bitumen in bitumenska veziva – Okvirna specifikacija za kationske bitumenske emulzije
Ta evropski standard določa zahteve za kakovostne lastnosti posameznih razredov kationskih bitumenskih emulzij, ki so primerne za gradnjo in vzdrževanje cest, letališč in drugih asfaltnih površin.
Ta evropski standard se uporablja za emulzije iz čistega ali fluksiranega ali rezanega bitumna in tudi za emulzije iz bitumna, modificiranega s polimeri, ali fluksiranega bitumna, modificiranega s polimeri, ali iz rezanega bitumna, modificiranega s polimeri, ki vključuje tudi emulzije, modificirane z lateksom.
OPOMBA 1: V Evropi se uporabljajo različne vrste kationskih bitumenskih emulzij. Odvisno od običajne prakse se lahko za isti namen uporabljajo emulzije z različnimi vrstami veziva.
Okvirna specifikacija kationskih bitumenskih emulzij v tem evropskem standardu predstavlja podlago za dogovore o kakovosti med dobavitelji in strankami. Posebna skrb naj se posveti izbiram razredov, ki naj bodo združljivi in realni.
OPOMBA 2: V tem evropskem standardu se za predstavitev masnega deleža uporablja izraz % (m/m).

 

SIST EN 14023:2010 - Bitumen in bitumenska veziva - Okvirna specifikacija za bitumne, modificirane s polimeri
Ta evropski standard določa okvirne specifikacije za lastnosti in ustrezne preskusne metode za bitumne, modificirane s polimeri, ki so primerni za gradnjo in vzdrževanje cest, letališč in drugih asfaltnih površin.
Okvir sestavljajo naslednje lastnosti:
– "konsistenca pri srednji temperaturi uporabe",
– "konsistenca pri povišani temperaturi uporabe",
– "kohezija",
– "trajnost" konsistence,
– "krhkost pri nižji temperaturi uporabe",
– "povratek deformacije".
Kohezijske lastnosti so bile vključene kot sredstvo razlikovanja med bitumni, modificiranimi s polimeri, in drugimi bitumenskimi vezivi. Drugi bistveni zahtevi, to sta "obstojnost" in "odpornost proti posedanju", se pokažeta šele s preskusi končnih bitumenskih zmesi.
Uvedba razredov ustreznosti v preglednicah 1, 2 in 3 omogoča izbiro najustreznejše specifikacije za bitumen z upoštevanjem lokalnih podnebnih razmer in izkušenj. Oznaka bitumnov, modificiranih s polimeri, je sestavljena iz mejnih vrednosti za penetracijo in vrednosti najmanjšega dopustnega zmehčišča (glej primer v dodatku A).